Fajon z avstrijskim in hrvaškim kolegom: Slovenija vztraja pri obnovi schengna

Slovenija 25. Apr 202314:59 1 komentar
Trilaterala
Nel Pavletić/PIXSELL/BOBO

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je udeležila tristranskega srečanja ministrov za zunanje zadeve Slovenije, Avstrije in Hrvaške, ki ga je gostil hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman. Iz Avstrije je na srečanje pripotoval zvezni minister za evropske in mednarodne zadeve Alexander Schallenberg. Ministri so se pogovarjali o skupni zunanji in varnostni politiki, migracijah in, med drugim, Ukrajini. Ministri so si tudi ogledali terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk.

Zunanji ministri Slovenije, Avstrije in Hrvaške so danes na srečanju na Reki poudarili pomen sodelovanja na področju energetike, pomoči Ukrajini in migracij. Pri teh sicer ostaja ovira avstrijski nadzor na meji s Slovenijo, zunanja ministrica Tanja Fajon pa je v tej luči izrazila željo po obnovi schengna in pri tem ponudila slovensko pomoč.

Slovenija vztraja, da se obnovi schengen, je poudarila ministrica Fajon. Rešitve glede nezakonitih migracij je treba sprejeti na ravni Evropske unije, je dodala. Številke nezakonitih prehodov meja po njeni oceni trenutno ne upravičujejo odločitve Dunaja o podaljšanju nadzora meje. Kot je poudarila, je Slovenija pripravljena pomagati pri varovanju zunanjih meja schengna.

“Verjamem, da si nihče ne bi želel, da bi prišli v situacijo, ko bi bili prisiljeni tudi v Sloveniji uvajati notranje kontrole,” je poudarila in pri tem omenila tudi prihajajoče poletne mesece, ko ponavadi naraste število ljudi na zahodnobalkanski migrantski poti. Hkrati se v tem času poveča tudi število regularnih prehodov meje, ko turisti množično obiskujejo posebej Hrvaško.

Fajon je ob robu dogodka za STA povedala, da gre po njenem mnenju pri nadzoru meja Avstrije za tamkajšnje notranjepolitično vprašanje, zaradi česar ne verjame, da si bodo glede tega na Dunaju premislili. Kot je dejala, je danes s kolegoma iskala skupni interes za varovanje zunanjih meja schengna, ob tem pa pojasnila, da Slovenija v okviru nove misije Frontexa v Severno Makedonijo pošilja pet svojih policistov.

Frontex, evropska agencija za mejno in obalno stražo, je minuli četrtek začela z več kot sto mejnimi policisti pomagati makedonski policiji pri nadzoru in mejni kontroli zunanje meje EU pri obvladovanju nedovoljenih migracij in čezmejnega kriminala. Na spletni strani Slovenske policije piše, da je Slovenija v okviru misije napotila dva policista, ki bosta delovala na območju Mihajlova pri varovanju zelene meje. Na makedonsko-grški meji pa bodo na mejnem prehodu Bogorodica delali trije dolgoročno napoteni slovenski policisti.

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je sicer mnenja, da schengen ne deluje. Po njegovih besedah v schengenskem območju “obstaja vidik nefunkcionalnosti”, pri čemer je opozoril na visoko število prošenj za azil, s katerimi se sooča njegova država. Avstrija si želi, da bi ponovno imeli pravo schengensko območje, brez notranjih meja, je še pojasnil na novinarski konferenci. Minister je pri tem spomnil, da je tudi Nemčija nedavno zaprosila za ponovno podaljšanje nadzora na meji z Avstrijo, ta pa je bila nato primorana podaljšati mejni nadzor s sosednjimi državami.

Ministri so na novinarski konferenci poudarili, da želijo okrepiti skupno delovanje v tretjih državah, pri čemer so izpostavili države Zahodnega Balkana. Fajon je na tem področju pohvalila korake, ki to regijo približujejo EU, sama pa je prepričana, da lahko Slovenija z Avstrijo in Hrvaško pomaga tem državam tudi pri sprejemanju potrebnih reform.

Ob tem je spomnila na njeno pot v Podgorico, ko je decembra skupaj z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom v imenu visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella posredovala pri reševanju tamkajšnje politične krize. Hkrati je pri omembi tretjih državah izpostavila Afriko. Na tej celini in drugod po svetu si bodo tri države nudile tudi konzularno podporo, so se dogovorili na tristranskem srečanju.

Ministrica je za STA pojasnila, da so med državami, ki bi jih lahko skupaj obiskali, razmišljali o Nigeriji ali Somaliji, pa tudi Moldaviji. Želja je, da bi se na takšne poti podajali z mandatom EU.

Kar se tiče Ukrajine, ki se več kot eno leto spopada z rusko invazijo, so ministri enotni glede podpore Kijevu, vsi trije so izrazili tudi željo pri sodelovanju pri obnovi Ukrajine.

Ogled Terminala LNG

Ministri so si danes tudi ogledali terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk, ki ga je hrvaški gostitelj Gordan Grlić Radman označil za evropski projekt. V kontekstu vojne v Ukrajini namreč obstaja potreba po diverzifikaciji energetskih virov, tako da Dunaj in Ljubljana pozdravljata načrte Zagreba o povečanju zmogljivosti terminala.

Tanja Fajon
PROFIMEDIA

Kar se tiče načrtovane gradnje plinovoda od Krka proti Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Madžarski, je Fajon pojasnila, da sta se o tem že pogovarjala predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Robert Golob in Andrej Plenković, tudi nadalje pa bodo pogovori o tem tekli na ravni premierjev. Fajon je v tem kontekstu poudarila, da bo Slovenija s Hrvaško podpisala sporazum o solidarnostnih ukrepih za zanesljivo oskrbo s plinom, kot je pred tem že storila z Italijo. Pogovori o takšnem sporazumu potekajo tudi z Avstrijo, je dodala.

“Brez Slovenije je nemogoče delati na energetski diverzifikaciji,” pa je poudaril Grlić Radman. Tudi on je potrdil, da bo nadgradnja terminala na Krku ena od tem napovedanega srečanja Plenkovića in Goloba. Spomnil je, da sta terminal lansko leto obiskala tudi avstrijski kancler Karl Nehammer in bavarski ministrski predsednik Markus Söder, ki sta potrdila interes za sodelovanje v tem projektu, ki bo financiran tudi s pomočjo evropskih skladov.

Srečanje v Kvarnerju je potekalo le dan po zasedanju zunanjih ministrov EU v Luxembourgu, kjer pa so bile v središču razprav geopolitične posledice ruske agresije na Ukrajino na tretje države in nadaljevanje podpore Ukrajini. Ministri so podprli vzpostavitev civilne misije EU v ukrajinski sosedi Moldaviji, govorili pa so tudi o razmerah v Sudanu in odnosih s Kitajsko.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje