V dneh, ko je razhajanje stališč Slovenije in Hrvaške do sodbe arbitražnega sodišča znova v središču pozornosti – slovenski ribiči, ki jih je zaradi ribolova oglobila Hrvaška, so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice –, na obisk k premierju Robertu Golobu prihaja hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković. Čeprav je ribolov v Piranskem zalivu zopet aktualna tema, pa se slovenski in hrvaški premier o tem vprašanju ne bosta pogovarjala. Zakaj? In o čem bo potemtakem tekla beseda?
Na obisk v Slovenijo k premierju Robertu Golobu prihaja hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković. Na obisku, ki je pričakovan že kar nekaj časa in je bil v preteklih tednih prestavljen, se bosta premierja pogovarjala o gospodarskem sodelovanju, energetiki in migracijah.
Tema, ki je te dni v slovenski in hrvaški javnosti vzbudila precej pozornosti – slovenski ribiči, ki so se zaradi hrvaških kazni obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) –, medtem po informacijah N1 ne bo predmet pogovorov med slovenskim in hrvaškim premierjem. Hrvaška stran naj bi se sicer želela pogovarjati o problematiki ribolova v Piranskem zalivu, a razprava o teh vprašanjih za Slovenijo ne pride v poštev – vsaj ne do takrat, ko bo o zadevi odločil ESČP. Sodišče bi se namreč lahko v primeru vpletenosti slovenske države razglasilo za nepristojno razsojanja v zadevi.
Problematika ribolova v Piranskem zalivu je neposredno povezana z arbitražo, ki je pravzaprav edini večji kamen spotike v slovensko-hrvaških meddržavnih odnosih. Hrvaška arbitražni postopek zavrača in vztraja, da meja poteka po sredini Piranskega zaliva, Slovenijo pa nasprotno k spoštovanju sodbe arbitražnega sodišča, ki je leta 2017 med drugim določila, da več kot polovica Piranskega zaliva pripada Sloveniji, zavezuje zakonodaja.
Kot smo že pisali, so se slovenski ribiči, ki jih je Hrvaška kaznovala zaradi ribolova na “spornem” območju Piranskega zaliva, na ESČP obrnili po tem, ko so na Hrvaškem izčrpali vse pravne možnosti pritožb.
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarsko in prehrano sta hrvaška policija in inšpekcija v slovenskem morju kaznovali 22 subjektov (posameznih ribičev in ribiških podjetij), trenutno pa je pravnomočnih okoli 800 glob v skupni vrednosti približno 780.000 evrov. Slovenija skladno z Zakonom o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča slovenskim ribičem “le” plačuje odvetnika oziroma jim nudi pravno pomoč, kar po naših informacijah v očeh ESČP predvidoma ne bi smelo biti razumljeno kot vpletanje slovenske države v primer.
Golob in Plenković se bosta danes na Brdu pri Kranju sestala na delovnem srečanju. Uradno srečanje, na katerem je pričakovati tudi bolj konkretne dogovore, bo sledilo v prihodnjih mesecih na Hrvaškem. Obisk hrvaškega premierja je tretji uradni obisk tujega voditelja na povabilo Roberta Goloba; februarja sta Slovenijo obiskala španski premier Pedro Sánchez in luksemburški premier Xavier Bettel.
O čem se bosta pogovarjala Golob in Plenković?
Golob in Plenković se bosta, kot že rečeno, na današnjem srečanju posvetila gospodarskemu sodelovanju. V Golobovem kabinetu gospodarsko sodelovanje med državama ocenjujejo kot zelo dobro, Hrvaška je ena od najpomembnejših slovenskih trgovinskih partneric, premierja pa se bosta po neuradnih informacijah med drugim pogovarjala o investicijah – tudi nekaterih slovenskih investicijah, ki da so se na Hrvaškem znašle v težavah.
Druga točka pogovorov med slovenskim in hrvaškim premierjem bo sodelovanje na področju energetike. Ob tem, ko naj bi bila Hrvaška pripravljena sodelovati pri gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, Slovenija po naših informacijah izkazuje interes za sodelovanje pri širitvi hrvaškega terminala utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na Krku ter nadgradnji plinovoda, ki povezuje Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Medtem ko so trenutne kapacitete za dobavo plina, ki prihaja s Krka, že zakupljene za nekaj let vnaprej, naj bi bila Slovenija zainteresirana za plin, ki bi ga morda lahko dobili po povečanju obstoječih zmogljivosti.
Tretja velika tema, o kateri bosta razpravljala slovenski in hrvaški premier, pa so migracije. Število nezakonitih migracij naj bi se na nekaterih odsekih t. i. zahodnobalkanske poti po vstopu Hrvaške v schengen povečalo od dva- do trikrat, večina prebežnikov pa je namenjena v Italijo, od koder po večini odpotujejo naprej v Francijo in Nemčijo.
Ker si Slovenija nikakor ne želi, da bi Italija pod težo pritiskov ostreje ukrepala in morda celo uvedla nadzor na meji, se med drugim zavzema za reševanje problematike nezakonitih migracij prek trilateralnega (italijansko-slovensko-hrvaškega) sodelovanja oziroma skupnega nadzora zunanje schengenske meje. Trilateralno sodelovanje bo tako tema srečanja zunanjih ministrov vseh treh držav, ki bo predvidoma junija v Rimu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje