Avstrijska policija je od maja lani do marca letos prijela 700 tihotapcev ljudi, je na četrtkovi novinarski konferenci na Dunaju dejal avstrijski notranji minister Gerhard Karner. Izrazil je odločenost nadaljevati boj proti organiziranemu kriminalu in tihotapljenju ljudi, pri čemer je za enega ključnih dejavnikov izpostavil okrepljen mejni nadzor. Nemčija bo medtem od sredine maja za pol leta podaljšala nadzor na meji z Avstrijo, so danes sporočili v Berlinu.
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je na novinarski konferenci predstavil aktualne ukrepe za boj proti tihotapljenju ljudi. Pri tem je poudaril, da so mejne kontrole skupaj z izvajanjem nadzora na mejnih območjih ključen dejavnik v boju proti tihotapljenju ljudi in nezakonitim migracijam, so zapisali na spletni strani avstrijskega notranjega ministrstva.
Karner je v luči več kot leto dni trajajoče ruske agresije proti Ukrajini povedal, da je razmere kmalu po začetku izkoristila “tihotapska mafija”. Zato so dva meseca po začetku vojne v Ukrajini sprožili “poostreno akcijo”, je pojasnil minister, pri čemer je omenil, da so v času kampanje prijeli približno 700 tihotapcev ljudi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Karner je pri tem kot pomemben dejavnik izpostavil tudi okrepljen nadzor na mejah s sosednjimi državami, med drugim z Madžarsko in Slovenijo, avstrijska policija pa se je po njegovih besedah osredotočila tudi na ukrepanje proti tihotapcem ljudi v bližini mejnih območij s Češko, Slovaško in Italijo. Omenil je tudi sodelovanje avstrijskih policistov pri izvajanju mejnega nadzora s tretjimi državami, denimo na madžarsko-srbski meji ali v Grčiji.
Rezultat teh mejnih nadzorov je prijetje več kot 110.000 prebežnikov v omenjenem obdobju na avstrijskih in mednarodnih tleh, je povedal Karner.
Avstrija je sicer pred dnevi napovedala, da bo znova podaljšala nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko za pol leta. Karner je za avstrijski radio ob tem pojasnil, da je podaljšanje nujno zaradi velikega migracijskega pritiska, češ da nadzor na zunanjih schengenskih mejah ne deluje.
Avstrija, ki je nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko prvič uvedla že leta 2015 na vrhuncu begunske krize, nato pa ga vsakega pol leta podaljšala za šest mesecev, je mejni nadzor nazadnje podaljšala novembra lani, do 11. maja letos.
Dunaj je medtem Evropsko komisijo tudi uradno obvestil o svoji nameri za podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo in Madžarsko.
Nemčija podaljšuje nadzor na meji z Avstrijo, Danska ga ukinja s Švedsko
Nemčija bo medtem za šest mesecev podaljšala nadzor na meji s svojo južno sosedo, Avstrijo, saj v doglednem času ni mogoče pričakovati trajnega upada nedovoljenih migracij v srednjo in zahodno Evropo, je v pismu Evropski komisiji zapisala nemška notranja ministrica Nancy Faeser, v katerega je dobila vpogled nemška tiskovna agencija dpa. “Skrb vzbujajoče je, da je bilo leta 2022 število nedovoljenih migracij, odkritih na zunanjih mejah EU, najvišje po letu 2016,” je opozorila in dodala, da je bila Nemčija lani ponovno glavna ciljna država prebežnikov v Evropi.
Zaradi naraščajočega števila prebežnikov so se nastanitvene razmere v nemških zveznih deželah in občinah še zaostrile. Zato se čuti primorana, da z 12. majem za nadaljnjih šest mesecev odredi nadzor na notranjih mejah EU na glavni poti nedovoljenih migracij v Nemčijo, je navedla Faeser.
Dansko pravosodno ministrstvo pa je danes sporočilo, da bodo odpravili nadzor na meji s sosednjo Švedsko. Glede mejnega nadzora z Nemčijo pa je pojasnilo, da se želi policija v prihodnje bolj osredotočiti na boj proti čezmejnemu kriminalu, namesto na vstopne kontrole. Voznike in tiste, ki potujejo na počitnice iz Nemčije, naj bi preverjali manj pogosto. Tako prilagojene mejne kontrole z Nemčijo bodo sprva veljale do 11. novembra letos, še navaja dpa.
Danska vlada ohranitev mejnega nadzora utemeljuje z grožnjami, s katerimi se sooča država. “Vlada začasno ohranja nadzor na meji z Nemčijo, ker menimo, da je to potrebno za boj proti grožnjam, s katerimi se sooča Danska,” je dejal pravosodni minister Peter Hummelgaard. Vojna v Ukrajini je po njegovih besedah povzročila, da so trenutne varnostne razmere negotove. Prav tako je še vedno resna grožnja terorizma na Danskem. Ob tem pa obstaja tudi nevarnost s strani tajnih služb drugih držav in trenutni migracijski pritisk v Evropi.
Danska je nadzor na meji z Nemčijo uvedla že leta 2016 zaradi povečanih migracijskih tokov. Nadzor na meji s Švedsko je uvedla leta 2019 v povezavi s čezmejnim kriminalom in bombnimi napadi, poroča dpa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje