Fant, ki je bil šest let pogrešan, priznal, da je o pobegu lagal

Alex Batty je bil še mlad fant, ko sta ga mama in dedek odpeljala na dopust. Nato se je za njim izgubila vsaka sled. (Foto: REUTERS)

Britanec Alex Batty, danes 17-letnik, ki so ga po šestih letih našli na jugu Francije, je v intervjuju za britanski The Sun dejal, da je lagal v prvih izjavah o svojem izginotju. Kot je pojasnil, je s tem želel zaščititi mamo in dedka, saj se je bal, da bi ju aretirali zaradi suma ugrabitve otroka.

Zgodba Alexa Battyja sega šest let v preteklost, ko so bili deček, njegova mama in dedek na enotedenskih počitnicah. Morali bi biti na dopustu v Španiji, a deček je tedaj za šest let izginil neznano kam.

13. decembra letos pa ga je v dežju med hojo v okolici Toulousa v Franciji našel voznik, ki ga je odpeljal na policijo. V prvem telefonskem pogovoru z babico je deček dejal: “Rad te imam, želim si priti domov.”

V intervjuju za britanski tabloid The Sun je 17-letnik priznal, da je lagal o podrobnostih svojega pobega, da bi zaščitil mamo in dedka. Sprva si je namreč izmislil zgodbo o štiridnevnem potovanju, saj se je bal, da bi mamo in dedka aretirali zaradi suma ugrabitve otroka. “Nisem se izgubil. Točno sem vedel, kam grem,” je dejal Batty. Želel je zmanjšati možnost, da bi policisti mamo in dedka našli, a nato ga je njegova laž začela bremeniti in je raje vse priznal. Mamo in dedka policija še vedno išče.

In zakaj se je Batty odločil za vrnitev v Veliko Britanijo? Nomadsko življenje z mamo je po njegovih besedah vključevalo stalne selitve, prav tako pa je bil izoliran od družabnega življenja in prijateljev, je poročal BBC.

Po vrnitvi v Veliko Britanijo Batty živi skupaj z babico. “Ne morem povedati, kako olajšana in srečna sem, da je Alex varen in zdrav. Tako dobro je bilo spet slišati njegov glas in videti njegov obraz,” je v nedeljo dejala Susan Caruana. Ta je v intervjuju leta 2018 sicer dejala, da verjame, da sta mama in dedek Alexa odpeljala živet v duhovno skupnost v Maroko.

O nomadskem načinu življenja, ki ga je živel preteklih šest let, je 17-letnik začel dvomiti pri 14 oziroma 15 letih. Občutki dvoma so se mu še dodatno okrepili pred enim letom, ko so se mu sanje o tem, da bi postal inženir programske opreme, zdele vse bolj oddaljene.

“Ugotovil sem, da to ni bil najboljši način življenja za mojo prihodnost,” je dejal. Zdaj je potrdil, da se bo vpisal na fakulteto in “nadoknadil zamujeno”, je še poročal BBC.