Menu Item
Grška vlada je zanikala verodostojnost preiskave domnevnih nezakonitosti pri ravnanju z migranti, v kateri britanski BBC trdi, da je grška obalna straža odgovorna za smrti več deset migrantov in da naj bi jih med drugim z zvezanimi rokami namenoma metala s palub v morje. Prav tako je zanikala obtožbe o kršenju mednarodnega prava.
Danes objavljeno preiskavo britanskega BBC, ki razkriva domnevne podrobnosti o nezakonitem ravnanju grške obalne straže z migranti, je grška vlada označila za neverodostojno in zanikala obtožbe o kršenju mednarodnega prava.
“Spremljamo vsako objavo, vsako preiskavo, vendar ponavljam: To, kar je bilo objavljeno, nikakor ni dokazano,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes dejal tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis. Dodal je, da grška obalna straža “vsak dan reši na desetine človeških življenj”.
Pripadniki obalne straže naj bi uporabljali grozljive načine nezakonitega vračanja, ki se končajo tragično. Kot izhaja iz analize 15 incidentov, naj bi grška obalna straža v zadnjih treh letih v Sredozemskem morju povzročila smrti več deset migrantov, po poročanju britanskega BBC pravijo priče, ki med drugim navajajo, da so pripadniki obalne straže vsaj devet migrantov namenoma vrgli s palube v morje. Analiza BBC tako ugotavlja, da je domnevno najmanj 40 ljudi umrlo, ker so morali zapustiti grške ozemeljske vode oziroma so bili odpeljani nazaj na morje, zatem ko so že dosegli grške otoke.
Grška obalna straža se je že odzvala na poročanje in vse obtožbe odločno zavrnila. Ko so novinarji nekdanjemu višjemu častniku grške obalne straže pokazali posnetke, iz katerih je razvidno, kako je obalna straža 12 ljudi s čolnom grške obalne straže odpeljala na odprto morje ter jih nato pustila na gumenjaku, je častnik vstal in odšel iz sobe.
Ker je imel še vedno prižgan mikrofon, so novinarji slišali, da je dejal, da gre za “očitno nezakonito dejanje” in “mednarodni zločin”.
Priče pogosto izginejo oziroma jih je strah spregovoriti
Grška vlada se že nekaj časa spopada z obtožbami nezakonitega prisilnega vračanja migrantov. Ljudi, ki s čolni poskušajo doseči grško obalo, večinoma potisnejo – gre za t. i. pushbacke, ki označujejo sistemsko nezakonito vračanje migrantov v sosednjo državo, ne da bi jim pri tem zagotovili dostop do azilnega pristopa – nazaj proti Turčiji, od koder so prečkali mejo.
Britanski BBC je sedaj prvič analiziral številne incidente, v katerih naj bi dejanja grške obalne straže neposredno povzročila smrtne žrtve. Analizirali so 15 incidentov, ki so se zgodili med letoma 2020 in 2023, v njih pa je življenje izgubilo 43 ljudi. Pri analizi so se osredotočali na lokalne medije, nevladne organizacije in turško obalno stražo.
Ob tem v poročilu še opozarjajo, da je preverjanje takšnih pričevanj izjemno težko, saj priče pogosto izginejo ali pa jih je preveč strah, da bi spregovorile. V štirih od omenjenih 15 incidentov pa jim je uspelo pričevanja potrditi tudi s pomočjo pogovorov z očividci.
Kot je razvidno iz poročila, so v petih primerih grške oblasti migrante vrgle neposredno s palube v morje. V štirih primerih so priče pojasnile, da se jim je uspelo izkrcati na grških otokih, a da so jih nato oblasti lovile kot živali. V več drugih primerih pa so priče pojasnile, da so jih naložili na napihljive splave oziroma gumenjake ter jih poslali na odprto morje. Splavi pa so se nato kmalu izpraznili, saj so bili, kot kaže, preluknjani.
Eno najbolj srhljivih pripovedi je za BBC podal Kamerunec, ki je pojasnil, da je septembra 2021 pristal na grškem otoku Samos. Poudaril je, da se je pri grških oblasteh nameraval registrirati kot prosilec za azil. Čim so se zasidrali, je do njih že pristopila policija.
“Dva policista sta bila oblečena v črno, trije pa so bili v civilnih oblačilih. Bili so zamaskirani in videli smo lahko le njihove oči,” je pojasnil. Kot je povedal, so ga skupaj z dvema drugima migrantoma – še enim iz Kameruna in moškim iz Slonokoščene obale – prisilili, da so se vkrcali na čoln grške obalne straže, kjer pa je dogajanje postalo vse bolj grozljivo.
“Začeli so s Kameruncem. Vrgli so ga v vodo. Moški iz Slonokoščene obale je rekel: ‘Rešite me, nočem umreti …’ in na koncu je bila nad vodo le njegova roka, telo pa pod vodo. Počasi mu je tudi roka zdrsnila pod vodo in voda ga je pogoltnila,” je pojasnil za BBC. Kamerunca, ki je ostal na palubi, so nato začeli pretepati. “Udarci so deževali po moji glavi. Bilo je, kot da bi udarjali žival,” je dejal. Nato so tudi njega brez rešilnega jopiča potisnili v morje, a mu je uspelo priplavati do obale. Trupli drugih dveh migrantov, Sidyja Keite in Didierja Martiala Kouamouja Nane, pa so iz vode potegnili pripadniki turške obalne straže.
Odvetniki preživelih zdaj zahtevajo, da grške oblasti zoper peterico policistov sprožijo postopek zaradi dvojnega umora.
“Umirali so drug za drugim”
Podobno srhljivo zgodbo je BBC pripovedoval moški iz Somalije, ki ga je ob prihodu na otok Hios pridržala tamkajšnja obalna straža. Tudi njega so vrgli v vodo, pred tem pa so mu za hrbtom še zvezali roke. “Zvezanega so me vrgli v vodo. Želeli so, da umrem,” je pojasnil in dodal, da je preživel tako, da je lebdel na površju vode, dokler se mu roke niso uspele osvoboditi vezi. Kopno je dosegel le zato, ker ga je opazila turška obalna straža.
V incidentu septembra 2022, v katerem so pristojni potrdili največ smrtnih žrtev doslej, je čolnu s 85 migranti na krovu v bližini grškega otoka Rodos odpovedal motor. Mohamed iz Sirije je za BBC povedal, da so poklicali na pomoč grško obalno stražo, ki jih je naložila na čoln, jih vrnila v turške vode in jih namestila na rešilne splave. Mohamed je dejal, da splav, ki so ga dali njemu in njegovi družini, ni imel pravilno zaprtega ventila. “Takoj smo se začeli potapljati, to so videli … Slišali so, kako smo kričali, a so nas kljub temu pustili,” je povedal.
“Prvi otrok, ki je umrl, je bil sin mojega bratranca. Potem so umirali drug za drugim. Še en otrok, še en otrok, potem pa je izginil moj bratranec. Do jutra je umrlo sedem ali osem otrok. Moji otroci so umrli zjutraj … tik pred prihodom turške obalne straže,” je pojasnil v tragični pripovedi.
Grška zakonodaja vsem migrantom, ki zaprosijo za azil, omogoča, da svojo prošnjo registrirajo na več otokih v posebnih registracijskih centrih. Vendar so številne priče, ki so jih novinarji britanskega BBC poklicali s pomočjo nevladne organizacije za pomoč migrantom Consolidated Rescue Group, povedale, da so jih pripadniki obalne straže pridržali, še preden so dosegli omenjene centre.
Kot so pojasnili, so številni pripadniki policije delali pod krinko ter jih oblečeni v civilna oblačila in pogosto zamaskirani pridržali takoj po prihodu na grško ozemlje. Po podatkih skupin za človekove pravice je bilo v Evropi na take in podobne načine na tisoče ljudi prisiljenih, da so se iz Grčije vrnili v Turčijo. Tako pa jim je bila kršena tudi pravica do prošnje za azil, ki je zapisana v mednarodnem pravi in pravu EU.
“To ni jedrska fizika … To je mednarodni zločin”
Novinarji britanskega BBC so se v okviru priprave poročila pogovarjali tudi z avstrijskim aktivistom Fayadom Mullo, ki jim je povedal, da je februarja lani na grškem otoku Lezbos na lastne oči spoznal, kako skrivnostne so takšne operacije.
Ko se je vozil proti kraju, kjer naj bi pogosto prisilno vračali migrante, ga je ustavil moški s kapuco, za katerega se je pozneje izkazalo, da dela za policijo. Po njegovih besedah je policija nato poskušala izbrisati posnetek, ki ga je posnela kamera z armaturne plošče Fayadovega avtomobila, na katerem je bilo vidno, kako ga je moški ustavil ter ga obtožil upiranja policiji. Na koncu niso bili sprejeti nobeni nadaljnji ukrepi.
Čez dva meseca je avstrijskemu aktivistu na bližnji lokaciji uspelo posneti postopek prisilne vrnitve skupine migrantov, v kateri so bile tudi ženske z dojenčki. Kot je razvidno s posnetka, ki ga je objavil New York Times, so skupino z neoznačenim kombijem pripeljali do pomola in jih natovorili na majhen čoln, s katerim so jih najprej prepeljali do čolna grške obalne straže, nato pa so se morali prestaviti na gumenjak, s katerim so jih poslali na odprto morje.
Posnetek, katerega avtentičnost je medijska hiša BBC potrdila, so novinarji pokazali tudi nekdanjemu vodji posebnih operacij grške obalne straže Dimitrisu Baltakosu. Že pred pogovorom je zanikal, da bi grška obalna straža kadarkoli storila kaj nezakonitega, po ogledu posnetka pa je dejal le, da ne želi ugibati o njegovi vsebini. Med odmorom, ki si ga je vzel med intervjujem, pa so ga novinarji BBC posneli, kako v grščini reče: “Nisem jim povedal veliko, kajne? To je zelo jasno, kajne. To ni jedrska fizika. Ne vem, zakaj so to storili sredi belega dne … To je … očitno nezakonito. To je mednarodni zločin.”
Grška obalna straža o “plemenitem poslanstvu”
Grško ministrstvo za pomorske zadeve in otoško politiko je za BBC povedalo, da posnetke trenutno preiskuje neodvisni nacionalni organ za preglednost. Preiskovalna novinarka, s katero so se novinarji BBC pogovarjali na otoku Samos, je povedala, da je stopila v stik s pripadnikom grških posebnih enot in se z njim pogovarjala prek aplikacije za zmenke Tinder. Ko jo je poklical z “vojaške ladje”, ga je vprašala več o njegovem delu ter o tem, kaj se zgodi, ko opazijo ladjo z migranti.
Pojasnil ji je, da jih “odženejo nazaj”, in dejal, da so takšni ukazi prišli direktno “od ministra”. Ob tem je dodal, da jim pretijo sankcije, če jim ne uspe ustaviti čolna.
Grške oblasti ob tem še vedno zanikajo, da bi izvajale tako imenovane pushbacke. Samo lani je po podatkih BBC v Grčijo, ki je za številne migrante vstopna točka v Evropo, po morju prispelo 263.048 migrantov, od tega jih je Grčija sprejela 41.561, kar predstavlja 16 odstotkov vseh prispelih migrantov. Turčija je sicer leta 2016 z Unijo podpisala dogovor, da bo migrantom in beguncem preprečila prečkanje Grčije, vendar so že leta 2020 izjavili, da dogovora ne morejo več izvajati.
BBC je izsledke analize posredoval tudi grški obalni straži, kjer so jim odgovorili, da njihovo osebje dela “neutrudno, z največjo strokovnostjo, močnim občutkom odgovornosti ter spoštovanjem do človeškega življenja in temeljnih pravic”. Ob tem so dodali, da “v celoti izpolnjujejo mednarodne obveznosti države”. Pojasnili so še, da “je grška obalna straža od leta 2015 do leta 2024 rešila 250.834 migrantov v 6.161 incidentih na morju”, ter ob tem pripisali, da je “brezhibno izvajanje tega plemenitega poslanstva pozitivno ocenila mednarodna skupnost”.
Eden zadnjih incidentov izjemnih razsežnosti je bil brodolom ladje z migranti v Sredozemlju, v katerem je bilo udeleženih več kot 600 ljudi. Grški uradniki so vztrajali, da ladja Adriana, ki je junija lani na poti v Italijo potonila v grškem reševalnem območju, ni bila videti v težavah, zato niso uvedli postopkov reševanja. Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) je medtem sporočila, da je Grčiji ponudila pomoč, a da odziva Grčije na ponudbo ni bilo.
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje