Menu Item
Hrvaška je porabila vsa evropska sredstva za popotresno obnovo po uničujočih potresih v Petrinji in Zagrebu. Obnova s sredstvi solidarnostnega sklada EU je med drugim zajemala 18 bolnišnic in 56 drugih zdravstvenih ustanov, 156 šol in vrtcev, 26 fakultet, 250 kulturnih ustanov, 100 kilometrov vodovodov in kanalizacijskih mrež, več kot 1.300 kilometrov cest, 77 mostov in šest kilometrov tramvajskih prog.
Hrvaška je do minulega petka porabila celoten znesek od 1,03 milijarde evrov sredstev iz solidarnostnega sklada EU za popotresno obnovo v Petrinji in v Zagrebu, so danes sporočili s pristojnega hrvaškega ministrstva. Potek obnove na Banovini si je danes ogledal tudi hrvaški premier Andrej Plenković.
Hrvaško prestolnico je potres z magnitudo 5,5 stresel 22. marca 2020, 29. decembra istega leta pa je potres z magnitudo 6,4 stresel še Banovino, kjer sta bila najbolj prizadeta mesto Petrinja in vas Glina.
Skupna vrednost popotresne obnove znaša 3,3 milijarde evrov. Dobro milijardo sredstev je prispevala EU iz solidarnostnega sklada, 1,2 milijarde evrov bo država financirala iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, milijardo evrov pa iz državnega proračuna in skozi druge vire financiranja.
Hrvaška je od EU prejela 683,7 milijona evrov za obnovo po zagrebškem potresu in 319 milijonov evrov za obnovo po petrinjskem potresu.
Rok za koriščenje sredstev iz solidarnostnega sklada EU, ki so ga lani že enkrat podaljšali, se bo sicer iztekel 30. junija.
Stroški obnove v hrvaški prestolnici so doslej dosegli 691 milijonov evrov, v Petrinji pa 412 milijonov evrov. Ministrstvo za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje je prejelo tudi za 1,1 milijarde evrov odškodninskih zahtevkov.
Na ministrstvu so izpostavili, da je solidarnostni sklad EU prvenstveno namenjen financiranju vračanja v stanje pred potresom, a Hrvaška koristi evropska sredstva tudi za sofinanciranje konstrukcijske in celovite obnove.
V času koriščenja evropskih sredstev so v sklopu obnove sklenili 1330 pogodb, ki vključujejo 609 izvajalcev in 304 gradbena podjetja. Pri obnovi je sodelovalo 10.500 gradbenih delavcev.
Obnova s sredstvi solidarnostnega sklada EU je med drugim zajemala 18 bolnišnic in 56 drugih zdravstvenih ustanov, 156 šol in vrtcev, 26 fakultet, 250 kulturnih ustanov, 100 kilometrov vodovodov in kanalizacijskih mrež, več kot 1.300 kilometrov cest, 77 mostov in šest kilometrov tramvajskih prog.
Z evropskimi sredstvi so financirali tudi začasno namestitev za prebivalce prizadetih območij, gradnjo 131 montažnih hiš, opremo za več kot 300 gasilskih postaj in sanacijo nasipa.
Hrvaška vlada je bila zadnja tri leta tarča hudih kritik zaradi prepočasne popotresne obnove. Plenković je januarja zato zamenjal gradbenega ministra Ivana Paladino. Novi minister Branko Bačić je z novim zakonom o obnovi in drugimi ukrepi takoj po prevzemu ministrske funkcije poenostavil postopke in pospešil obnovo.
Napredek na Banovini si je danes ogledal tudi Plenković, ki je s predsednikom sisaško-moslavške županije Ivanom Celjakom obiskal tri gradbišča v Glini. Med njimi je bilo gradbišče naselja Banovi dvori, kjer bodo v 74 objektih živeli prebivalci, ki vse od petrinjskega potresa živijo v zabojnikih, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje