Letošnja turistična sezona našim južnim sosedom povzroča nemalo skrbi. V primerjavi s predkoronskimi "zlatimi časi" turizma na Hrvaškem je letošnji julij prinesel slabšo turistično sliko glede na tisto iz leta 2019. Po poročanju hrvaškega N1 je glavno vprašanje, ki si ga letos zastavljajo ponudniki turističnih nastanitev: Ali smo cene zastavili previsoko?
Kot smo že poročali, so bili številni zasebni ponudniki nastanitev na hrvaški obali zaradi nizkega števila rezervacij prisiljeni nižati cene svojih storitev. Mnoge last-minute ponudbe na Hrvaškem je tako možno dobiti tudi za kar polovično nižji ceni., kar pa je ravno toliko, kot so šle pred sezono cene gor, pravijo strokovnjaki.
Barbara Marković, predsednica hrvaškega združenja družinskih namestitev, je ob nedavnem dogajanju nezadovoljna. Nemalo lastnikov apartmajev je za julij in avgust v želji, da bi k sebi privabili vsaj nekaj gostov, prvotne cene znižalo tudi so 60 odstotkov.
Dalmacija se kot turistična destinacija po njenih besedah zaradi hitrega znižanja cen in last minute ponudb “sesuva”, čeprav so bile, tako Marković, nastanitve lansko leto še dražje.
O cenah na Hrvaškem smo nedavno govorili z enim od največjih strokovnjakov za hrvaški turizem. V intervjuju za N1 govori tudi o betonizaciji in apartmanizaciji hrvaškega turizma, cenah, prenatrpanosti in pasteh hrvaškega turizma. Je Hrvaška že žrtev masovnega turizma?
Zmešnjava v Dalmaciji
V Dalmaciji zdaj vlada prava zmešnjava glede cen nastanitev, so prepričani v združenju, kjer rešitev vidijo v omejevanju nastanitvenih enot. Vse kaže, da bo ravno to zajela reforma hrvaškega turizma, ki jo za naslednje leto napovedujejo južni sosedi. V ospredju prevetritve lokalnega turizma naj bi bili vpeljava okoljskih taks za turiste in omejitev števila turistov na določenih priljubljenih destinacijah.
Že zdaj so omejevanju neprijavljenih postelj naklonjeni v Makarski. Nekateri podatki kažejo, da naj bi v Makarski lokalni prebivalci ponujali več kot 10 tisoč neprijavljenih postelj. Podžupanja Makarske Antonia Radić-Brkan je jasna: “Menim, da bi moral zakon javno razlikovati med gostitelji v zasebni družinski namestitvi, najemniki in nepremičninskimi posli”.
Lokalne prebivalce namreč skrbi nizko število stanovanj, namenjenih tamkajšnjim prebivalcem. Stanovanj za bivanje praktično ni, hkrati pa turistično povpraševanje viša ceno rednih najemnih tistih stanovanj, ki so še na voljo za nekomercialne namene, meni podžupanja. Veliko družin na Hrvaškem tako na Obali ne more priti do rednega stanovanja, še piše N1 Hrvaška.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje