Ima Evropa v primeru novih Trumpovih groženj še kakšnega asa v rokavu?

Če se je še na začetku tega tedna zdelo, da ameriški predsednik Donald Trump pri težnjah o priključitvi Grenlandije k ZDA ne namerava popustiti niti za milimeter, in da je pripravljen z več evropskimi državami, ki so na Grenlandijo poslale manjše skupine vojakov, začeti trgovinsko vojno, so se razmere proti koncu tedna vendarle nekoliko umirile.

Evropski voditelji so z nestrpnostjo pričakovali Trumpov nagovor na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, in čeprav je ameriški predsednik za govornico poudarjal nujnost, da si ZDA priključijo Grenlandijo, ter da od te namere ne namerava odstopiti, je bilo vendarle mogoče začutiti neke vrste olajšanje.

Vsaj začasno olajšanje za Evropo

Trump je namreč prvič javno dejal, da Grenlandije ne namerava priključiti z uporabo vojaške sile, da pa sicer zahteva začetek pogajanj z evropskimi voditelji o priključitvi tega največjega otoka na svetu.

V večernih urah pa je sledil še en preobrat, in sicer je Trump na svojem omrežju Truth po sestanku z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem sporočil, da sta oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti danskega avtonomnega ozemlja in celotnega območja arktičnega kroga,in preklical svojo napoved, da bo proti osmerici Evropskih držav 1. februarja uvedel 10-odstotne carine.

Tudi zaradi tega je četrtkov izredni vrh voditeljev EU v Bruslju potekal v nekoliko bolj sproščenem ozračju, kot bi sicer. Voditelji so sicer sprva nameravali razpravljati tudi o možnosti uporabe evropskega instrumenta proti prisili, znanega tudi kot trgovinska bazuka, kar je po Trumpovi grožnji s carinami predlagal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Treba bo narediti več za neodvisno Evropo

"Uvedba dodatnih carin bi bila v nasprotju s trgovinskim dogovorom EU-ZDA. (...) Obenem se bo Evropska unija še naprej zavzemala za svoje interese ter branila sebe, svoje države članice in svoje državljane pred vsakršno obliko izsiljevanja. Ima moč in orodja, da to stori in bo tudi storila, ko in če bo treba," je po vrhu dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Čeprav se je večina voditeljev strinjala, da je bila EU vsaj za zdaj uspešna pri odvračanju Trumpa, pa je bilo slišati tudi ocene, da zgodba z Grenlandijo še ni končana in da mora biti Unija pripravljena na nove grožnje ameriškega predsednika. Tako je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen izpostavila, da je treba več narediti za neodvisno Evropo.

"A to se ne bo zgodilo čez noč. Čaka nas težko delo," je navedla.

V evropskih političnih kuloarjih se poraja vprašanje, kaj lahko evropske države še storijo, da ameriškega predsednika držijo v šahu, če se ta ponovno odloči za zaostritev odnosov z državami stare celine.

Bi lahko evropske države bojkotirale svetovno nogometno prvenstvo?

Kot poroča dobro obveščeni bruseljski portal Politico, bi lahko bil skriti as v rokavu tudi potencialni evropski bojkot svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo poleti gostile ZDA, Mehika in Kanada. Čeprav bi šlo verjetno za nepredstavljiv presedan, pa bi bil ta največji športni dogodek na svetu nepopravljivo oslabljen.

"Trump razume moč pogajalskih vzvodov in jasno je, da je nogometno prvenstvo v ZDA visoko na njegovi prioritetni lestvici. Morebitna neudeležba evropskih držav na prvenstvu bi lahko predstavljal vzvod, ki bi ga Trump spoštoval. Zagotovo predstavlja možnost, o kateri bi Evropejci bili pripravljeni razmisliti, če bi se čezatlantski odnosi še naprej pogrezali," je za Politico dejal Adam Hodge, nekdanji član sveta za nacionalno varnost v času Bidnove administracije.

Čeprav je odločitev za takšno potezo za zdaj malo verjetna, pa bi imele končno besedo pri tem nacionalne športne zveze in ne vlade. Kot pravi Christiane Schenderlin, nemška državna sekretarka za šport, je odločitev o udeležbi na velikih športnih dogodkih in njihovem morebitnem bojkotu izključno v pristojnosti športnih zvez in ne politikov.

Nekatere športne zveze so sicer že zavrnile možnost bojkota svetovnega prvenstva, med drugim francoska nogometna zveza. A na drugi strani naj bi po navedbah Politica obstajalo kar nekaj nogometnih funkcionarjev, ki te možnosti za zdaj še ne izključujejo.

Tako je predsednik nemškega prvoligaša St. Pauli ter eden od podpredsednikov nemške nogometne zveze Oke Göttlich dejal, da bi se morali o možnosti bojkota svetovnega prvenstva resno pogovoriti. V pogovoru za časnik Hamburger Morgenpost je spomnil na bojkote olimpijskih iger v osemdesetih in ocenil, da je potencialna grožnja sedaj večja kot takrat. A Göttlichovo mnenje bo v Nemčiji najverjetneje osamljeno, saj St. Pauli slovi kot klub, ki se zelo rad ukvarja s politiko in izraža politična stališča.

Po mnenju nekaterih tujih analitikov bi lahko sicer imeli nogometni funkcionarji večji vpliv na ameriškega predsednika, kot ga ima Evropska komisija s svojo trgovinsko bazuko.

"Mislim, da je jasno, da bi bilo svetovno prvenstvo brez evropskih nogometnih ekip povsem nepomembno. Razen Brazilije in Argentine so v deseterici najboljših držav na svetu prav evropske države. Njihova neudeležba bi pomenila ogromen finančni udarec za svetovno nogometno zvezo," je za Politico dejal Miguel Maduro, nekdanji predsednik Fifinega odbora za upravljanje.

Doslej že več groženj z bojkotom, ki so ostale neuresničene

Svetovna nogometna prvenstva so sicer pogosto deležna groženj o bojkotu nekaterih držav, podobno se je dogajalo tudi pred prvenstvi v Rusiji leta 2018 in v Katarju 2022. V prvem primeru so države protestirale zaradi ruske priključitve krimskega polotoka leta 2014, v drugem pa zaradi katastrofalnih razmer na področju človekovih pravic in izkoriščanja delavcev v tej zalivski monarhiji.

Nobeden od teh bojkotov se na koncu sicer ni uresničil, a bi se v primeru Trumpovega zavzetja Grenlandije lahko zgodil takšen scenarij.

"Če bi Trump uresničil svoje grožnje glede Grenlandije in bi začel trgovinsko vojno z EU, si težko predstavljam, da bi evropske države sodelovale na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu," je izpostavil nemški poslanec iz vrst vladajoče konservativne CDU.

Da takšno prepričanje ni osamljeno, poudarjajo tudi politiki z levega političnega pola. Francoski levičarski poslanec Éric Coquerel je tako izpostavil, da si težko predstavlja, da bi igrali svetovno prvenstvo v nogometu v državi, "ki napada svoje sosede, grozi z invazijo na Grenlandijo, ruši mednarodno pravo, hoče uničiti ZN, vzpostavlja fašistično in rasistično milico v lastni državi in napada opozicijo".