Indijski premier odhaja na Kitajsko. Bi se moral Donald Trump bati?

Odnosi med Indijo in Kitajsko, ki so se zaostrili po spopadih v Himalaji pred petimi leti, se očitno izboljšujejo predvsem zaradi potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je nedavno uvedel 50-odstotne carine na uvoz iz Indije. Indijski premier Narendra Modi bo ta teden prvič po letu 2018 odpotoval na Kitajsko, kjer bo sodeloval na vrhu, ki ga gosti kitajski predsednikŠi Džinping, v analizi piše CNN.

Gre za nepričakovan geopolitičen zasuk, po katerem bi se lahko voditelja Indije in Kitajske, katerih vojaki so se leta 2020 na spornem mejnem območju Himalaje brutalno spopadli z golimi pestmi, kamenjem in koli, zdaj lahko celo rokovala – v prizadevanju, da bi ekonomsko stabilnost postavila pred dolgoletno rivalstvo.

Poleg Modija bodo na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) sodelovali še predstavniki iz Rusije, Pakistana, Irana in Srednje Azije. Glavni cilj organizacije je predvsem preoblikovanje globalnega ravnotežja moči.

Prisotnost Indije na dogodku je jasen znak, da se odnosi med obema azijskima velesilama izboljšujejo. Gre torej za premik, ki bi lahko ogrozil dolgoletna prizadevanja ZDA, da pridobijo oblasti New Delhija na svojo stran in tako ustvarijo protiutež vse bolj samozavestni Kitajski, piše CNN.

Čeprav se je otoplitev odnosov med Indijo in Kitajsko že nakazovala, pa analitiki ocenjujejo, da Trumpova politika, ki v ospredje postavlja ZDA, Modija in Šija, voditelja, ki svojo politično podobo gradita predvsem na poudarjanju nacionalizma, spodbuja k oblikovanju novega partnerstva.

Indijskega premierja je še posebej prizadela uvedba ameriških carin zaradi indijskega nakupa ruske nafte, in to kljub temu, da sta Modi in Trump v času prvega Trumpovega mandata gojila zelo prijateljske odnose.

Manoj Kewlaramani z raziskovalnega centra v Bengalurju je za CNN dejal, da so zaradi uvedbe ameriških carin v New Delhiju začeli zvoniti alarmi, zato tudi prihaja do stabilizacije odnosov s Pekingom. Ob tem pa naj bi si po njegovih navedbah obe državi prizadevali za izboljšanje odnosov zaradi lastnih interesov.

Več zaporednih ameriških administracij si je prizadevalo okrepiti strateško partnerstvo z Indijo prek prenosa tehnologij in skupnih vojaških vaj, v upanju, da bi Indijo utrdili kot protiutež Kitajski v indo-pacifiški regiji.

Po mnenju številnih analitikov bi "izguba Indije" za ZDA pomenila najslabši možen scenarij, še piše CNN.

Po srečanju kitajskega zunanjega ministra Vanga Jija in premierja Modija prejšnji teden v New Delhiju sta obe strani potrdili nedavne izboljšave v sicer napetih odnosih med državama.

"Odnosi med Indijo in Kitajsko so dosegli napredek na podlagi medsebojnega spoštovanja interesov. Stabilni, predvidljivi in konstruktivni odnosi med Indijo in Kitajsko bodo pomembno prispevali k regionalnemu in svetovnemu miru in blaginji," je dejal Modi.

Po mnenju Jun Sun, direktorice kitajskega programa na inštitutu Stimson Center v Washingtonu, Peking zasluge za izboljšanje odnosov z oblastmi v New Delhiju pripisujejo prav ameriškemu predsedniku Trumpu.

"Indija ne more več živeti v iluziji, da še vedno uživa močno podporo iz Washingtona. Ker so se ZDA umaknile, mora Indija na novo uravnotežiti svojo zunanjo politiko in izboljšati odnose s Kitajsko," je dejala.

A na drugi strani nekateri analitiki opozarjajo, da Indija ne bo popolnoma obrnila hrbta ZDA, saj ZDA še vedno ostajajo najpomembnejši partner na svetu, je pa Kitajska največja indijska soseda.

Indija je bila sicer ena od prvih držav, ki je leta 1950 vzpostavila diplomatske odnose s Kitajsko, naslednje desetletje pa je zaznamovalo predvsem skupno prizadevanje obeh držav za vzpostavitev azijske solidarnosti. A prijateljstvo se je skrhalo leta 1962, ko je izbruhnila kratka, a kruta vojna med državama, ki je pustila globoko vrzel v zaupanju, ki še danes razkraja njun odnos, piše CNN.

V naslednjih desetletjih so voditelji obeh držav poskušali zgraditi gospodarske vezi, kljub stalnim napetostim na mejnem območju med državami. A spopad v dolini Galwan leta 2020, v katerem je umrlo vsaj 20 indijskih in štirje kitajski vojaki, je ta prizadevanja ponovno porušil.

"Indija preprosto ne more pozabiti dogodkov izpred petih let. A cilj indijskih oblasti je, da se kaj takega ne ponovi, zato je obnovitev odnosov odvisna od skupnega razumevanja Indije in Kitajske glede stabilnosti na meji," je za CNN dejala Farwa Aamer z inštituta za azijske študije.

Po srečanju Modija in Šija ob robu vrha zasedanja BRICS lanskega oktobra v Rusiji je prišlo do postopne normalizacije odnosov. Obe strani sta se dogovorili za obnovitev direktnih poletov med državama, ki so bili prekinjeni zaradi pandemije, Peking pa je prvič po petih letih znova dovolil indijskim državljanom romanje v dva tibetanska kraja. Poleg tega sta državi ponovno začeli izdajati turistične vizume za svoje državljane.

To sodelovanje z blokom, ki ga vodi Kitajska, močno odstopa od poglabljanja indijskih vezi v okviru skupine Quad – varnostnega zavezništva z ZDA, Japonsko in Avstralijo –, ki se pogosto obravnava kot demokratična protiutež kitajskemu vplivu v Indijskem oceanu.

Indijsko strateško približevanje Kitajski ni posledica popuščanju na varnostnem področju, temveč predvsem gospodarska nujnost, opozarjajo analitiki.

Lani je bila Kitajska drugi največji indijski trgovinski partner – za ZDA – z blagovno menjavo v višini 118 milijard dolarjev, kažejo podatki indijskega ministrstva za trgovino. Indija pa ni odvisna od Kitajske le pri končnih izdelkih, kot je elektronika, ampak tudi pri ključnih polizdelkih in surovinah za lastno industrijo.

A srečanje med voditeljema bo vendarle potekalo v senci napete vojaške realnosti. Več deset tisoč vojakov je še vedno nameščenih ob spornem delu himalajske meje. Ker konflikt ni bil nikoli dokončno razrešen, še vedno predstavlja glavno oviro pri morebitni obnovi zaupanja med državama. Minuli teden sta se državi sicer dogovorili o ohranjanju "mira in stabilnosti" na obmejnem območju.

Ključno tako ostaja vprašanje, ali bo spravljiva retorika med oblastmi v Pekingu in New Delhiju na koncu vplivala na deeskalacijo razmer na obmejnem območju. To je nekaj, kar jim v preteklosti ni uspelo.

Avtorica članka: Rhea Mogul/CNN