Trump razmišlja o omejenem napadu na Iran

Ameriški predsednik Donald Trump je danes izjavil, da razmišlja o izvedbi omejenega napada na Iran.

Trump je na novinarsko vprašanje, ali razmišlja o omejenem vojaškem napadu, če Iran ne sklene dogovora o jedrskem programu, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odgovoril: "Največ, kar lahko rečem, je, da razmišljam o tem."

Po predhodnih navedbah Wall Street Journal (WSJ) naj bi šlo za prvo fazo pritiska na Iran, in sicer brez obsežnega napada, ki bi lahko sprožil močan povračilni ukrep Teherana. Namen takšnega ukrepa naj bi bil poslati signal odločnosti in hkrati ustvariti prostor za pogajanja.

Časnik navaja, da bi lahko prvi napad, če bi Trump izdal ukaz, sledil že v prihodnjih dneh. Tarče naj bi bili vojaški ali državni objekti v Iranu.

ZDA so v zadnjem času okrepile svojo vojaško prisotnost na Bližnjem vzhodu, s čimer krepijo pritisk na Iran za čimprejšnjo sklenitev dogovora glede svojega jedrskega programa. Nekateri ameriški mediji so že v četrtek poročali, da je ameriška vojska pripravljena na morebitne napade na Iran že ta konec tedna.

Če Iran tudi po tem ne bi pristal na Trumpovo zahtevo po ustavitvi bogatenja urana, bi lahko ZDA sprožile širšo kampanjo proti objektom režima, potencialno tudi z namenom zrušitve oblasti v Teheranu, za WSJ navajajo viri.

Možnost omejenega začetnega napada, o kateri doslej ni bilo javnih informacij, po pisanju časnika kaže, da Trump o vojaški sili ne razmišlja le kot o kazni za iransko zavračanje sporazuma, temveč tudi kot o vzvodu za dosego dogovora, sprejemljivega za Washington. Eden od virov dodaja, da bi se obsežnost napadov lahko stopnjevala, dokler Iran ne bi ustavil svojega jedrskega programa ali dokler ne bi prišlo do padca oblasti.

Če bo Iran napaden, napovedal odločen in sorazmeren odgovor

Da bo Iran odgovoril odločno in sorazmerno, če bo napaden, je v četrtek v pismu generalnemu sekretarju Združenih narodov (ZN) zapisal iranski veleposlanik pri ZN Amir Said Iravani. Ob tem je sicer dodal, da si Teheran ne želi napetosti niti vojne.

Teheran si ne želi vojne in je ne bo sprožil, saj je še vedno pripravljen iskati rešitev po diplomatski poti, je v pismu Antoniu Guterresu zagotovil Iravani. V sporu glede iranskega jedrskega programa je mogoče doseči "trajno in uravnoteženo rešitev", je prepričan veleposlanik, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Vse baze, objekti in sredstva sovražne sile v regiji bodo predstavljale legitimne tarče" v primeru agresije, je v pismu opozoril iranski veleposlanik. Iravani je Varnostni svet ZN, v katerem imajo ZDA pravico veta, v pismu pozval, naj zagotovi, da bodo ZDA nemudoma nehale "nezakonito groziti" z uporabo sile zoper Iran, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriška vojska ima na Bližnjem vzhodu številne vojaške baze, v katerih je nastanjenih več deset tisoč vojakov, poroča dpa.

Iran namerava osnutek dogovora ZDA predložiti v naslednjih dneh

Teheran bo svoj osnutek jedrskega dogovora Washingtonu sicer pripravljen predložiti že v naslednjih dneh, je danes sporočil iranski zunanji minister Abas Aragči. Dodal je, da si obe strani želita čim prej priti do dogovora in da ZDA od Irana ne zahtevajo popolne ukinitve programa bogatenja urana.

"Naslednji korak zame je, da osnutek možnega dogovora predložim svojim kolegom v ZDA. Verjamem, da bo v naslednjih dveh, treh dneh pripravljen, in po končni potrditvi s strani mojih nadrejenih bo predan Stevu Witkoffu," je v danes objavljenem intervjuju za televizijo MSNBC povedal Aragči.

Po njegovih navedbah ameriški pogajalci v pogovorih o iranskem jedrskem programu od Teherana niso zahtevali, da konča svoj program bogatenja urana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Nismo ponudili nobene prekinitve, ameriška stran pa ni zahtevala popolne ukinitve bogatitve (...) Sedaj razpravljamo o tem, kako zagotoviti, da bo iranski jedrski program, vključno z bogatitvijo, miren in da bo ostal miren za vedno," je dejal Aragči. Dodal je še, da si obe strani želita čim prej priti do dogovora.

Trump dal Iranu do 15 dni časa

Ameriški predsednik Trump je sicer v četrtek dejal, da ima Teheran od deset do petnajst dni časa, da z Washingtonom sklene jedrski dogovor.

"Ali bomo dosegli dogovor, ali pa bo to zanje obžalovanja vredno," je komentiral Trump, ki je na Bližnji vzhod napotil novo bojno skupino, sestavljeno okrog letalonosilke Gerald Ford. Omenjena letalonosilka je danes prečkala Gibraltarsko ožino in vplula v Sredozemsko morje. ZDA imajo v regiji že bojno skupino okrog letalonosilke Abraham Lincoln.

Ameriški uradniki so za Wall Street Journal poudarili, da Trump odločitve o napadu – ne omejenem ne obsežnem – še ni sprejel. Po njihovih navedbah preučuje več možnosti, od večtedenske vojaške kampanje s ciljem spremembe režima do omejenega vala napadov na iranske državne in vojaške objekte.

Nekateri ameriški uradniki in analitiki ob tem opozarjajo, da bi takšni napadi lahko sprožili iranski povračilni ukrep, ZDA potegnili v širšo vojno na Bližnjem vzhodu in ogrozili regionalne zaveznike.

Predstavniki ZDA in Irana so se v torek pogajali v Ženevi, a o napredku niso poročali.