ZDA kopičijo vojaške sile pred vrati Irana. Bo Trump res odredil napad?

Ameriški predsednik Donald Trump razmišlja o omejenem napadu na Iran, s katerim bi Teheran skušal prisiliti k sprejetju njegovih pogojev za nov jedrski sporazum, poroča Wall Street Journal (WSJ), ki se sklicuje na dobro obveščene vire.

Po navedbah časnika naj bi šlo za prvo fazo pritiska na Iran, in sicer brez obsežnega napada, ki bi lahko sprožil močan povračilni ukrep Teherana. Namen takšnega ukrepa naj bi bil poslati signal odločnosti in hkrati ustvariti prostor za pogajanja.

Wall Street Journal navaja, da bi lahko prvi napad, če bi Trump izdal ukaz, sledil že v prihodnjih dneh. Tarče naj bi bili vojaški ali državni objekti v Iranu.

Nekateri ameriški mediji so že v četrtek poročali, da je ameriška vojska pripravljena na morebitne napade na Iran že ta konec tedna.

Če Iran tudi po tem ne bi pristal na Trumpovo zahtevo po ustavitvi bogatenja urana, bi lahko ZDA sprožile širšo kampanjo proti objektom režima, potencialno tudi z namenom zrušitve oblasti v Teheranu, za WSJ navajajo viri.

Možnost omejenega začetnega napada, o kateri doslej ni bilo javnih informacij, po pisanju časnika kaže, da Trump o vojaški sili ne razmišlja le kot o kazni za iransko zavračanje sporazuma, temveč tudi kot o vzvodu za dosego dogovora, sprejemljivega za Washington. Eden od virov dodaja, da bi se obsežnost napadov lahko stopnjevala, dokler Iran ne bi ustavil svojega jedrskega programa ali dokler ne bi prišlo do padca oblasti.

Trump dal Iranu do 15 dni časa

Ameriški predsednik Trump je sicer v četrtek dejal, da ima Teheran od deset do petnajst dni časa, da z Washingtonom sklene jedrski dogovor.

"Ali bomo dosegli dogovor, ali pa bo to zanje obžalovanja vredno," je komentiral Trump, ki je na Bližnji vzhod napotil novo bojno skupino, sestavljeno okrog letalonosilke Gerald Ford. ZDA imajo v regiji že bojno skupino okrog letalonosilke Abraham Lincoln.

Ameriški uradniki so za Wall Street Journal poudarili, da Trump odločitve o napadu – ne omejenem ne obsežnem – še ni sprejel. Po njihovih navedbah preučuje več možnosti, od večtedenske vojaške kampanje s ciljem spremembe režima do omejenega vala napadov na iranske državne in vojaške objekte.

Nekateri ameriški uradniki in analitiki ob tem opozarjajo, da bi takšni napadi lahko sprožili iranski povračilni ukrep, ZDA potegnili v širšo vojno na Bližnjem vzhodu in ogrozili regionalne zaveznike.

Iran napovedal odločen in sorazmeren odgovor

Da bo Iran odgovoril odločno in sorazmerno, če bo napaden, je v četrtek v pismu generalnemu sekretarju Združenih narodov (ZN) zapisal iranski veleposlanik pri ZN Amir Said Iravani. Ob tem je sicer dodal, da si Teheran ne želi napetosti niti vojne.

Teheran si ne želi vojne in je ne bo sprožil, saj je še vedno pripravljen iskati rešitev po diplomatski poti, je v pismu Antoniu Guterresu zagotovil Iravani. V sporu glede iranskega jedrskega programa je mogoče doseči "trajno in uravnoteženo rešitev", je prepričan veleposlanik, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Vse baze, objekti in sredstva sovražne sile v regiji bodo predstavljale legitimne tarče" v primeru agresije, je v pismu opozoril iranski veleposlanik.

Ameriška vojska ima na Bližnjem vzhodu številne vojaške baze, v katerih je nastanjenih več deset tisoč vojakov, poroča dpa.

Iravani je Varnostni svet ZN, v katerem imajo ZDA pravico veta, v pismu pozval, naj zagotovi, da bodo ZDA nemudoma nehale "nezakonito groziti" z uporabo sile zoper Iran, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V torek so se v Ženevi pogajali predstavniki ZDA in Irana, vendar o napredku niso poročali. Iran naj bi podal pisni predlog za rešitev napetosti, vendar ga ZDA do četrtka še niso dobile, poroča televizija ABC.