Iranski vrhovni voditelj naj bi imel pripravljen "plan B" za pobeg pred protestniki

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi imel pripravljen načrt za izredne razmere, po katerem bi v primeru, da njegovim varnostnim silam ne bi uspelo zatreti protestov oziroma bi mu obrnile hrbet, pobegnil v Moskvo, navaja obveščevalno poročilo, ki ga je pridobil časnik The Times.

Po poročanju časnika, ki ga povzemajo tuji mediji, naj bi 86-letni voditelj v takšnem primeru zapustil Teheran v spremstvu približno 20 najtesnejših sodelavcev in družinskih članov. Odločitev za pobeg naj bi sprejel, če bi zaznal, da vojaško in varnostno osebje prehaja na stran protestnikov ali zavrača izvrševanje njegovih ukazov.

"Načrt B je namenjen Hameneju in njegovemu najožjemu krogu sodelavcev ter družini, vključno z njegovim sinom in imenovanim naslednikom Mojtabo," je za časnik povedal vir.

Beni Sabti, nekdanji izraelski obveščevalec, ki je Iran zapustil osem let po islamski revoluciji, je dejal, da Moskva predstavlja edino realno možnost za Hameneja. Ob tem je poudaril, da iranski voditelj občuduje Putina in da je iranska kultura po njegovem mnenju bližje ruski.

Načrt pobega spominja na primer nekdanjega sirskega voditelja Bašarja al Asada, ki je decembra 2024 z letalom zapustil Damask in odletel v Moskvo, kjer se je tik pred zavzetjem prestolnice znova združil z družino.

"Načrtovali so izhodno pot iz Teherana, če bi presodili, da morajo pobegniti," je dejal vir, pri čemer naj bi to vključevalo tudi kopičenje premoženja, nepremičnin v tujini in gotovine za lažji in varnejši umik.

Hamenej nadzira obsežno finančno mrežo, velik del njegovega premoženja pa se upravlja prek Setada, vplivne poldržavne fundacije, znane po netransparentnem poslovanju.

Preiskava agencije Reuters iz leta 2013 je vrednost teh sredstev ocenila na približno 95 milijard dolarjev (približno 81 milijard evrov), vključno z nepremičninami in podjetji pod neposrednim nadzorom vrhovnega voditelja, navajajo tuji mediji.

Več njegovih tesnih svetovalcev, med njimi tudi sekretar sveta za nacionalno varnost Ali Larijani, ima sorodnike v tujini, v državah, kot so Združene države, Kanada in Dubaj, poročajo tuji mediji.

V zadnjem tednu so gospodarske stiske sprožile obsežne proteste v številnih iranskih mestih.

Po podatkih AFP, ki temeljijo na uradnih sporočilih in poročilih medijev, naj bi se protesti razširili na vsaj 40 mest, večinoma na zahodu države. V protestih naj bi doslej umrlo najmanj 12 ljudi.

Vodja iranskega pravosodja Golamhosein Mohseni Ejei je danes dejal, da do "izgrednikov" ne bodo prizanesljivi, čeprav ima, kot je poudaril, javnost pravico do protestov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Generalnemu državnemu tožilcu in tožilcem po vsej državi naročam, naj ukrepajo v skladu z zakonom in odločno proti izgrednikom in tistim, ki jih podpirajo (...) ter naj ne pokažejo nobene popustljivosti," je dejal Ejei. Dodal je, da Iran posluša protestnike in njihove kritike ter ob tem razlikuje med njimi in izgredniki.

Novi spopadi med protestniki in varnostnimi silami so po poročanju lokalnih medijev izbruhnili tudi v nedeljo. Ponoči so po navedbah nevladne organizacije Human Rights Activists v Teheranu, Širazu na jugu in na območjih zahodnega Irana, kjer je gibanje zgoščeno, poročali o protestih s slogani, ki kritizirajo klerikalne oblasti islamske republike. Glede na njihove navedbe je bilo v zadnjem tednu aretiranih približno 580 ljudi.

Iranska tiskovna agencija Fars je v nedeljo poročala o zmanjšanju števila zborovanj in njihovega geografskega dosega v primerjavi s prejšnjimi nočmi. Poročanje lokalnih medijev o protestih sicer ni izčrpno, državni mediji pa zmanjšujejo pomen demonstracij.

Tokratni protesti so najpomembnejše demonstracije v Iranu od protestov v letih 2022 in 2023, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini v priporu, ki so jo aretirali zaradi domnevnega kršenja strogega iranskega kodeksa oblačenja za ženske