Menu Item
Sprejemna centra za migrante v pristaniških mestih Shëngjin in Gjadër, ki ju je Italija zgradila na severu Albanije, že tedne samevata. Načrte italijanske vlade Giorgie Meloni, ki je želela prebežnike iz Sredozemlja namesto v Italijo preusmeriti v Albanijo, je z dvema sodbama ustavilo sodišče v Rimu. Italijanski policisti in socialni delavci so že zapustili omenjena centra, ob tem pa se Meloni v domovini spopada z očitki negospodarnega ravnanja z davkoplačevalskim denarjem zaradi neuspešnega projekta. Zakaj je sodišče prepovedalo namestitev prebežnikov v centra in ali bosta kdaj zaživela?
Velikopotezni načrti italijanske vlade pod vodstvom premierke Giorgie Meloni o vzpostavitvi dveh sprejemnih migrantskih centrov v Albaniji so po odločitvi sodišča v Rimu splavali po vodi. Če je bila Meloni novembra 2023 ob sklenitvi sporazuma z albanskim premierjem Edijem Ramo še nadvse optimistična, je njeno razpoloženje zdaj popolnoma drugačno. Sprejemna centra za prebežnike po oktobrskem odprtju namreč samevata.
Meloni je sklenitev dogovora z Albanijo predlani označila za “evropski sporazum, ki osvetljuje možnost medsebojnega sodelovanja na področju pritokov nelegalnih migracij”. A pod črto: njen načrt je bil predvsem usmerjen v to, da na morju prestrežene prebežnike namesto v Italijo napoti v albanska begunska centra, od koder bi tiste, ki jim prošnje za azil ne bi odobrili, vrnila v matično državo. Načrt, ki so mu nasprotovale številne organizacije za varstvo človekovih pravic.
Italija se zadnje desetletje spoprijema s povečanim pritokom prebežnikov in je po statistiki v vrhu evropskih držav po številu nezakonitih prihodov meje. S prihodom desno usmerjene vlade pod taktirko Giorgie Meloni, ki je izpostavila, da se bo borila proti nezakonitim migracijam, pa je država začela izvajati ostrejše ukrepe za zajezitev prihodov prebežnikov.
Število prihodov prebežnikov v Italijo v zadnjem letu upadalo
Statistika kaže, da je v Italijo med januarjem in oktobrom lani prišlo 55.015 prebežnikov, prav vsi pa so v državo vstopili prek sredozemske migrantske poti.
Že po prvih šestih mesecih leta 2024 so italijanske oblasti sporočile, da je v državo vstopilo 60 odstotkov manj prebežnikov v primerjavi s prvimi šestimi meseci leta 2023. Notranji minister Matteo Piantedosi je takrat ocenil, da je zmanjšanje števila prihodov migrantov mogoče pripisati prizadevanjem aktualne vlade za zajezitev tihotapljenja in prisilnega vračanja tistih, ki niso dobili odobrene prošnje za azil v državi.
V letu 2023 je v Italijo vstopilo 157.652 prebežnikov, kar je 50 odstotkov več prihodov kot v letu 2022, ko jih je v to državo prek Sredozemlja vstopilo nekaj več kot 103.000.
Število prihodov v Italijo se je lani torej drastično zmanjšalo, a to ni ustavilo načrtov Meloni o začetku delovanja dveh migrantskih centrov v pristaniških mestih Shëngjin in Gjadër na severu Albanije. Kljub temu da so njuno odprtje že večkrat preložili, sta centra zaživela v prvi polovici oktobra.
Načrt je predvideval, da v Shëngjinu prebežnike najprej registrirajo, nato pa jih premestijo v okoli 20 kilometrov oddaljeni sprejemni center Gjadër. Tam naj bi počakali na obravnavo prošnje za azil, v primeru zavrnitve pa bi jih vrnili v matične države. V centre ne bi bili nameščeni mladoletniki in prebežniki iz ranljivih skupin, ki bi jih takoj odpeljali v Italijo.
Skupno naj bi centra sprejela 3.000 pribežnikov na mesec, Italija pa bi v prihodnjih desetih letih za obratovanje centrov namenila 675 milijonov evrov.
Kaj je odločilo sodišče v Rimu in kaj pravi sodba Sodišča EU?
Kmalu pa se je zapletlo. Italija je sredi oktobra v Sredozemskem morju prestregla ladjo s 16 migranti iz Bangladeša in Egipta. Sodniki rimskega sodišča so s sodbo zavrnili njihovo namestitev v albanskem sprejemnem centru, češ da prihajajo iz držav, ki nista na seznamu varnih držav. Tudi novembra, ko je Italija proti sprejemnim centrom v Albaniji poslala drugo ladjo, je sodišče razsodilo enako.
Italijanska vlada je nekaj dni po sodbi sprejela odlok, s katerim je 22 držav v celoti opredelila kot varne. A so italijanski sodniki tej odločitvi prav tako oporekali. Pravijo namreč, da je pravo Evropske unije o definiciji varne države nad nacionalnim pravom, pri utemeljitvi pa so se naslonili tudi na oktobrsko sodbo Sodišča Evropske unije.
Sodišče EU je namreč odločalo o primeru moldavskega državljana, ki so mu na Češkem zavrnili prošnjo za azil, z razlogom, da prihaja iz varne države, kot nevarni del pa so označili le moldavsko pokrajino Pridnestrje. Presodilo je, da pravo EU nasprotuje temu, da država članica označi tretjo državo kot varno izvorno državo zgolj na enem delu njenega ozemlja in da se mora označba varne države nanašati na njeno celotno ozemlje.
Meloni, ki ji odločitev sodišča ni bila po volji, je sodbo sodišča v Rimu označila kot pristransko. “Ob nasprotovanju nekaterih institucij, ki bi morale pomagati pri tem, je zelo težko delati in ponuditi odgovore narodu,” je dejala takrat. S to izjavo pa je po mnenju italijanskih sodnikov sprožila “nevarne napade” na italijansko sodstvo, ki se že leta spopada s padanjem podpore v javnosti.
Rimsko sodišče je novembra odločilo, da bo primer predalo Sodišču EU, ki bo o zadevi odločalo kar nekaj časa. Meloni je evropsko sodišče nato pozvala, naj zavrne ugovore rimskega sodišča. V nagovoru poslancem pa je italijanska premierka poudarila, da bi, če bi Sodišče EU pritrdilo sodbi rimskega sodišča, “to ogrozilo politike repatriacij vseh drugih držav članic” vsaj do leta 2026, ko bodo v celoti uveljavljena nova pravila pakta EU o migracijah in azilu.
Migrantska centra samevata, osebje se vrača v domovino
Dober mesec in pol po odprtju centrov za sprejem migrantov v Albaniji je Italija od tam umaknila že večino osebja. Tako je Albanijo že zapustilo več deset italijanskih policistov in socialnih delavcev, potem ko sta bila centra že več tednov prazna. Italijanske oblasti pravijo, da bosta centra ostala odprta. Ob tem pa se v Italiji odvija burna debata o nerazumnem trošenju davkoplačevalskega denarja za projekt, ki je propadel. Dogovor italijanske in albanske vlade za vzpostavitev omenjenih sprejemnih centrov namreč Italijo stane 160 milijonov evrov na leto v obdobju petih let.
Italijanska opozicija pravi, da migrantska centra ne bosta nikoli zaživela, ob tem pa vladi očita kršenje osnovnih človekovih pravic in zakonov EU. V državi trenutno poteka še razprava, ali bi lahko prazne prostore uporabili za kakšen drug namen. Nekdanji italijanski premier Mattero Renzi je na primer predlagal, da bi lahko v Gjadër premestili okoli 2.000 albanskih zapornikov, ki kazen trenutno prestajajo v Italiji.
“Ta center ne bo nikoli deloval kot center za migrante. A denar je bil že porabljen. Preoblikujmo ga raje v zapor za albanske obsojence, na tak način bomo znižali stroške in prerazporedili italijanske policijske vire na svoje ulice,” je dejal Renzi.
Nekatere evropske države so se ob podpisu sporazuma med Italijo in Albanijo o vzpostavitvi sprejemnega centra zunaj območja EU odzvale izrazito negativno, kasneje pa jih je nekaj – med njimi Združeno kraljestvo in Nemčija – pokazalo naklonjenost italijanskemu modelu. Med drugim je voditelje držav članic EU k razmisleku o tovrstnem modelu sprejemnih centrov pozvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
A nobena druga država še ni prevzela italijanskega modela. Ena od prevladujočih domnev, ki jih je mogoče zaslediti v tujih medijih, je, da se ne želijo opeči, kot se je Italija. Ob tem pa tudi čakajo na implementacijo vseh sprememb migracijske politike, ki jo bo v zavezništvo vnesel aprila sprejeti migrantski pakt.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje