Evropski parlament je sprejel evropski pakt o migracijah in azilu, ki ga sestavlja deset zakonodajnih aktov. S paktom, ki ga morajo potrditi, še članice Unije, skušajo med drugim uvesti solidarnostni mehanizem za pomoč državam, ki bi se soočale z migracijskim pritiskom. Slovenski evroposlanci so pakt večinoma podprli, čeprav so bili vsi kritični do nekaterih njegovih delov.
Evropski poslanci so potrdili evropski pakt o migracijah in azilu, katerega cilj je celovito urediti upravljanje migracij v EU. Pakt sestavlja deset zakonodajnih aktov, ki naj bi zagotovili več solidarnosti med članicami, hitrejše azilne postopke in boljše upravljanje meja. Zdaj bo moral dokončno zeleno luč prižgati še Svet EU, v katerem so zastopane države članice. Zakonodaja se bo predvidoma začela uporabljati spomladi 2026.
Med akti, ki jih je Evropska komisija predlagala v letih 2016 in 2020, za enega ključnih velja uredba o upravljanju migracij in azila, v skladu s katero bodo morale vse članice pomagati tistim, ki se bodo soočale z migracijskim pritiskom.
Uredba predvideva poseben solidarnostni mehanizem za pomoč tem državam. Preostale članice jim bodo lahko pomagale s premestitvijo prosilcev za azil na svoje ozemlje, plačevanjem finančnih prispevkov ali pa zagotavljanjem operativne podpore. Na letni ravni bodo število premestitev znotraj EU določili pri najmanj 30.000 osebah, skupno višino prispevkov pa pri najmanj 600 milijonih evrov.
V primeru kriznih razmer na področju migracij bo solidarnost v skladu z novimi pravili dodatno okrepljena. Komisija bo lahko v tem primeru od članic zahtevala dodatne zaveze, prednost pa bodo dali premeščanju. Možno bo tudi odstopanje od določenih pravil iz pakta.
Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU, prinaša pa tudi razširjeno podatkovno bazo Eurodac, v kateri bodo zbirali prstne odtise, fotografije obraza in podatke o osebnih dokumentih migrantov. Pakt prinaša še enotne standarde po vsej EU za priznavanje mednarodne zaščite prosilcem in glede njihovih pravic, enoten pa bo tudi sam azilni postopek, ki bo hitrejši. Prav tako posodablja pogoje bivanja, ki jih mora prosilcem zagotoviti država, v kateri so.
Zakonodajni sveženj poleg tega predvideva nov okvir za preselitev beguncev iz tretjih držav, da v EU pridejo po zakoniti poti. Sodelovanje članic bo prostovoljno.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je današnji dan označila za zgodovinskega, se je strinjala, da delo na področju migracij s sprejetjem pakta še ni končano.
Da je treba po današnjem sprejetju v Evropskem parlamentu zagotoviti, da bodo vse članice v celoti izvajale novo zakonodajo, je poudarila tudi predsednica parlamenta Roberta Metsola. “Izvajanje pa mora iti z roko v roki s človečnostjo,” je povedala.
Kaj o paktu menijo slovenski evroposlanci?
Slovenski evroposlanci so pred glasovanjem večinoma napovedali podporo celotnemu paktu, čeprav niso povsem zadovoljni z njim. Poslanca Milan Zver in Romana Tomc (oba EPP/SDS) sta sicer napovedala, da bosta glasovala proti delu pakta o obvezni solidarnosti med državami članicami. Milan Brglez (S&D/SD) se plenarnega zasedanja v Bruslju ni udeležil in tako ni glasoval.
Tomc in Zver sta bila kritična predvsem do obvezne solidarnosti. “Rešitev, ki uvajajo obvezne kvote oziroma denarne kazni, ki doletijo države članice, če kvot ne sprejmejo, ne morem podpreti,” je pred zasedanjem sporočil evroposlanec Zver. Njegova kolegica Romana Tomc pa je menila, da obširen pakt sicer vsebuje tudi dobre rešitve, pri čemer podpira predloge, ki uvajajo strožji nadzor nad vstopi v EU, strožje ukrepe proti trgovcem z ljudmi in prenos odločanja o prošnjah za azil izven EU. “Nasprotujem pa rešitvam, ki vsebujejo obvezno solidarnostno prerazporeditev. To je moja rdeča linija, od katere ne odstopam,” je navedla.
Solidarnostno določilo je zmotilo tudi Franca Bogoviča (EPP/SLS), ki pa je podporo napovedal celotnemu paktu. Ta po njegovem mnenju prinaša veliko dobrih in jasnih opredelitev, s katerimi se strinja. Evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi) pa je pred glasovanjem sporočila, da imajo poslanci pred seboj skupni evropski odgovor na izzive migracij, s katerimi se nobena država EU ne more soočiti sama.
Nekaj pomislekov je imel tudi Matjaž Nemec (S&D/SD). “Podprl bom celoten paket, čeprav nekatere dosjeje zaradi posameznih problematičnih delov s cmokom v grlu. A vendarle gre za zapleteno sestavljanko celotnega sistema in za kompromis, ki ga je bilo zelo težko doseči in je bil blokiran osem let,” je sporočil za STA.
Podporo sta napovedala tudi evroposlanca Svobode. Po mnenju Irene Joveve bo pakt omogočal uveljavitev zakonodaje, ki vzpostavlja enotna evropska pravila urejanja migracij ob vstopu migrantov v unijo, njihovem premiku po državah in enotnih pogojev premestitve migrantov v države izvora, če je njihova prošnja za azil neuspešna. Opozorila pa je na nekatere sporne določbe v uredbi o kriznih razmerah. Njen strankarski kolega Klemen Grošelj je med slabostmi omenil to, da primarna odgovornost za upravljanje meja ostaja na državah članicah, napredek pa predstavljata dogovor o pospešitvi upravnih postopkov in krepitev solidarnosti med državami članicami.
Pri tem se težave obetajo predvsem s sodelovanjem Madžarske in Poljske. Varšava namreč kljub temu da je desničarsko vlado stranke Zakon in pravičnost zamenjala bolj proevropska vlada Donalda Tuska vztraja pri zavračanju premeščanja prosilcev za azil v okviru zgoraj omenjenega solidarnostnega mehanizma. Da bodo še naprej zavračali sprejemanje migrantov, pa so poudarili tudi v Budimpešti. V Berlinu, Atenah, Rimu in Parizu so medtem sprejetje pakta pozdravili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!