Novi pogovori med ZDA in Rusijo: Ukrajine ni bilo na dnevnem redu

Delegaciji Rusije in ZDA sta se v Istanbulu zbližali glede določenih tehničnih zadev, ki naj bi olajšala delo diplomatom. Ukrajine ni bilo na dnevnem redu.
Delegaciji obeh držav sta po poročanju francoske tiskovne agencije AFP davi prispeli na ruski konzulat v Istanbulu, kjer so potekali pogovori.

Na ruski strani jih je vodil novi veleposlanik v ZDA Aleksander Darčijev, ki je za državne medije po pogovorih povedal, da so ti potekali v pozitivnem vzdušju. Strani sta se strinjali glede "rahljanja" pravil o gibanju diplomatov in obojestranski podelitvi viz predstavnikom.
Kot je dodal, si je ruska delegacija prizadevala tudi za vrnitev zaseženih diplomatskih nepremičnin in obnovitvi letov med Moskvo in Washingtonom.

ZDA je zastopala namestnica pomočnika državnega sekretarja Sonata Coulter.

State Department je v izjavi po srečanju sporočil, da sta se strani približali dogovoru, ki bi urejal dostop diplomatov do bančnih storitev v obeh državah.

Izključno tehnično naravo današnjih pogovorov je že v torek poudarila tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Tammy Bruce, ki je dejala, da na srečanju ne bo govora o splošni normalizaciji dvostranskih odnosov, kar da se lahko zgodi "šele, ko bo med Rusijo in Ukrajino vzpostavljen mir".
"Ne bomo obravnavali političnih ali varnostnih vprašanj, Ukrajine pa absolutno ni na dnevnem redu," je dodala.

Ruski veleposlanik Darčijev je kasneje v sredo povedal, da se bodo v pogovorih osredotočili na "odpravo škodljive dediščine prejšnje ameriške vlade, ki je strogo omejila dejavnosti ruskih diplomatskih predstavništev".

Tako Moskva kot Washington sta se večkrat pritožila nad težavami pri pridobivanju pooblastil za svoje diplomate, zaradi česar je delovanje obeh veleposlaništev zelo oteženo. Rusija je dejala, da je zaradi finančnih sankcij Zahoda oteženo celo plačevanje diplomatov, ameriški diplomati pa pravijo, da je njihovo gibanje v Rusiji omejeno. Obe strani se pritožujeta tudi nad ustrahovanjem.

Izmenjava zapornikov med ZDA in Rusijo: izpustili so rusko-ameriško balerino

Rusija je v okviru izmenjave zapornikov izpustila rusko-ameriško balerino Ksenijo Karelino, ki so jo lani zaprli zaradi donacije dobrodelni organizaciji s sedežem v ZDA, ki zagotavlja humanitarno pomoč Ukrajini. ZDA naj bi na drugi strani izpustile Arthurja Petrova, ki je domnevno sodeloval pri zagotavljanju opreme za rusko vojsko.

"Američanka Ksenija Karelina se vrača domov v ZDA. Rusija jo je več kot leto dni neupravičeno zadrževala in predsednik Trump je poskrbel za njeno izpustitev," je danes sporočil ameriški državni sekretar Marco Rubio, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Izmenjava je potekala v Abu Dabiju, Ksenija je pred nekaj urami že odletela proti ZDA, je nato za AFP potrdil njen odvetnik Mihail Mušailov.

Rusko-ameriško balerino Karelino so lani zaprli v ruskem mestu Jekaterinburg, kjer je bila na obisku pri družini. Zaradi donacije proukrajinski dobrodelni organizaciji Razom s sedežem v ZDA, ki zagotavlja humanitarno pomoč Ukrajini, so jo na podlagi obtožb o izdaji obsodili na 12 let zapora.

ZDA naj bi v zameno za njeno osvoboditev izpustile nemško-ruskega državljana Arthurja Petrova, ki so ga na poziv Washingtona leta 2023 aretirali na Cipru.

Petrov je bil obtožen sodelovanja v ruski mreži podjetij, ki je po invaziji na Ukrajino po vsem svetu nezakonito nabavljala velike količine občutljive mikroelektronike, nato pa jih posredovala proizvajalcem orožja in opreme za rusko vojsko, izhaja iz objave na spletni strani ameriškega ministrstva za pravosodje.

Tajne pogovore med Rusijo in ZDA sta vodila direktor ameriške obveščevalne agencije Cia John Ratcliffe in visok ruski obveščevalni uradnik, je poročal časnik Wall Street Journal. Ratcliffe se je ob tem zahvalil predsedniku Donaldu Trumpu, uslužbencem Cie in vladi Združenih arabskih emiratov, ki je omogočila izmenjavo.

Štirim novinarjem grozi skoraj šest let zapora

Rusko tožilstvo je danes zahtevalo skoraj šest let zapora za štiri novinarje, ki so obtoženi, da so sodelovali z organizacijo pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Moskva je organizacijo, ki jo obtožuje ekstremizma, prepovedala, kmalu preden je napadla Ukrajino leta 2022.
Novinarji Antonina Kravcova, Konstantin Gabov, Sergej Karelin in Artem Kriger so obtoženi sodelovanja v ekstremistični skupini. Tožilka Nadežda Tihonova je za vsakega od njih zahtevala pet let in 11 mesecev zapora, so po poročanju ruskega portala Mediazona sporočili s sodišča.

Najvišja možna zagrožena kazen je sicer šest let, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Novinarje so aretirali lani spomladi in poleti. Mediazona opozarja, da zaradi sojenja za zaprtimi vrati vsebina obtožb ni popolnoma znana.

Kravcova je kot fotografinja med drugim pokrivala sojenja Navalnega za portal SOTAvision, za portal pa je sojenja in proteste spremljal tudi Kriger. Gabov in Karelin sta videoporočevalca, ki sta med drugim delala za tuje medije. Očitajo jima pripravljanje fotografij in videov za objave na družbenih omrežjih Navalnega.