Šef izraelske vojske: Na iranski napad se bomo odzvali

"Iran si ne želi vojne, vendar tudi ne bo pokazal zadržanosti, če bo sovražnik prestopil rdečo črto," je dejal svetovalec poveljnika krila Iranske revolucionarne garde Al Kuds Iraj Masjedi.

Ob tem je dejal, da je nedavni napad pokazal, da izraelski sistemi zračne obrambe in iron dome nikakor ni odvračilni dejavnik za iranske rakete, poročanje iranske tiskovne agencije IRNA povzema CNN.

Da Iran ne bo okleval z "burnim in enotnim odgovorom" na vsa agresivna dejanja, je v ponedeljek dejal tudi poveljnik iranske vojske Abdulrahim Mousavi.

Ameriški predsednik Joe Biden je na današnjem srečanju z iraškim premierjem Mohamedom Šijo al Sudanijem v Beli hiši ponovil, da želi preprečiti stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu, a ob tem dodal, da ZDA ostajajo zavezane izraelski obrambi, poročajo dopisniki iz Bele hiše. "ZDA ostajajo zavezane varnosti Izraela. Zavezani smo premirju, ki bo vrnilo talce in preprečilo širjenje konflikta, bolj kot se je že razširil," je povedal Biden.

Tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da si Washington ne želi zaostrovanja, vendar bo še naprej branil Izrael, ki mu od začetka ofenzive v Gazi nudi vojaško in politično podporo. "Ne želimo eskalacije, vendar bomo še naprej podpirali obrambo Izraela in varovali svoje osebje v regiji," je dejal Blinken.

Ob tem so v Beli hiši še zagotovili, da jih Iran ni obvestil o časovnem okviru napada na Izrael. Kot je dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby, so predstavniki ZDA in Irana komunicirali, vendar ne o časovnici napada. Zavrnil je špekulacije, da je Iran napad namenoma izvedel tako, da ni imel možnosti za uspeh ter iransko sobotno izstrelitev 300 dronov in raket, ki so jih večinoma prestregli, označil za sramoten neuspeh.

Načelnik generalštaba izraelskih obrambnih sil Herci Halevi je dejal, da bodo na sobotni iranski napad odgovorili. "Na izstrelitev tolikšnega števila raket, vodenih raket in brezpilotnih letal na ozemlje Izraela se bomo odzvali," njegovo izjavo navaja BBC.

V treh urah razprave je izraelski vojni kabinet preučil več možnosti. Želja odločevalcev naj bi po poročanju izraelskih medijev bila, da izvedejo povračilne ukrepe, ki bi bili boleči za Iran, a hkrati ne bi privedli do širšega regionalnega konflikta. Poročanje izraelske televizijske Postaje 12, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, omenja možnosti manjših in bolj silovitih izraelskih odgovorov na napad, ki ga je Iran sprožil v noči na nedeljo.

Nekatere povračilne ukrepe naj bi Izrael lahko sprejel takoj, a je kabinet pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja razpravljal tudi o dejstvu, da Izrael želi dejavnosti koordinirati z glavno zaveznico ZDA. Ameriški predsednik Joe Biden je danes ob obisku iraškega premierja Mohameda Šije alSudanija v Washingtonu dejal, da želi preprečiti širjenje bližnjevzhodnega konflikta.

Britanski premier Rishi Sunak je v današnjem nagovoru poslancem dejal, da so se s predstavniki držav skupine G7, ki so se sestali minuli konec tedna, pogovarjali o možnih ukrepih proti Iranu. Med drugim je omenil tudi uvedbo dodatnih sankcij proti Iranu. Pred tem je tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani dejal, da je Italija, ki predseduje G7, odprta za nove sankcije proti posameznikom, ki sovražno delujejo proti Izraelu.

Izraelski vrh nadaljuje razpravo o nadaljnjih korakih in se še ni odločil, kako bo ukrepal po sobotnem zračnem napadu Irana, je za BBC povedal tiskovni predstavnik izraelske vlade Avi Hyman.

Kot je dejal, trenutno spremljajo razmere, sklepi današnjega zasedanja vojnega kabineta pa še niso znani. "Kot vsaka suverena demokracija se bomo odločili o najboljšem načinu ukrepanja," je še dodal.

Izrael naj bi ta teden začel kopensko ofenzivo na Rafo, vendar je zaradi iranskega napada te načrte odložil, poroča CNN. Izraelske oborožene sile so načrtovale, da bi danes na mesto, kjer je zatočišče poiskalo več kot milijon ljudi, odvrgle rakete. Eden izmed izraelskih uradnikov je za CNN povedal, da je Izrael še vedno odločen, da bo izvedel kopensko ofenzivo na mestu na jugu Gaze.

Vojni kabinet premierja Benjamina Netanjahuja razpravlja tako o odzivu na Iranski napad kot o prihodnosti napadov na Gazo. Vojaški odziv na zaostrovanje spora z Iranom bi pozornost in vire preusmeril od Gaze, kjer je izraelska vojska obljubila popolni poraz Hamasa. Nejasna ostaja časovnica evakuacije civilistov.

Predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše John Kirby je ponovil, da je predsednik Joe Biden osredotočen na preprečevanje tega, da bi se iranski napad na Izrael sprevrgel v širši regionalni konflikt. "Samo zato, ker je Iran izvedel ta napad brez primere, ki smo ga skupaj z našimi izraelskimi in drugimi partnerji preprečili, še ne pomeni, da bi se morali sprijazniti s stalnim naraščanjem napetosti v regiji. Predsednik se ne bo sprijaznil s tem, želi si umiritve razmer," je za CNN povedal Kirby.

Na vprašanje, ali je stališče Bele hiše, da se Izrael ne sme maščevati, je Kirby odgovoril, da je to na koncu odvisno od vlade izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, vendar pa ZDA želijo, da se napetosti zmanjšajo. "Spoštujemo njihov suveren proces odločanja. Želimo, da se napetosti zmanjšajo. Ne želimo širše vojne," je dejal Kirby.

Številni leti v Izrael in okoliške države so bili po napadih odpovedani ali prestavljeni. V soboto zvečer je Izrael zaprl zračni prostor nad državo. Nato je v nedeljo zgodaj zjutraj zračni prostor ponovno odprl. Za nekaj časa so lete ustavile tudi Jordanija, Irak in Libanon.

Letalska družba EasyJet je do vključno 21. aprila odpovedala lete v izraelski Tel Aviv in iz njega. WizzAir pa je sporočil, da bo v torek ponovno vzpostavil letalske povezave s Tel Avivom. Potnike pa je opozoril na spremenjene termine letov.