Znana igralka o gladovni stavki: Ne moremo se izgovarjati na nevednost

Kultura 15. Apr 202415:03 > 17:40 17 komentarjev
Draga Potočnjak
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Igralka Draga Potočnjak gladovno stavka v prostorih Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Letošnja prejemnica nagrade Polde Bibič za življenjsko delo je gladovno stavko začela v petek, trajala naj bi do nedelje. "Ko se je dogajal Auschwitz, so se ljudje še lahko izgovarjali na nevednost. Zdaj pa izgovora ni več," je Potočnjak povedala za N1 in tako spomnila, da danes dogajanje v Gazi lahko spremljamo skorajda v neposrednem prenosu. Poudarja, da moramo storiti več. Njeno gladovno stavko podpirajo tudi v SMG.

Igralka SMG Draga Potočnjak v svoji izjavi poziva k takojšnjemu priznanju Palestine kot države ter prekinitvi gospodarskih in diplomatskih odnosov z Izraelom. Kot je zapisala v izjavi, je stavka dejanje obupa, a tudi zadnji kanček upanja v solidarnost in človečnost.

“Ljudje vemo, kaj je prav in kaj ni prav. To je osnova vsake naše odločitve,” je igralka povedala za N1. “Ko se je dogajal Auschwitz, so se ljudje še lahko izgovarjali na nevednost. Zdaj izgovora, da politiki ne odreagirajo in ne zaščitijo življenj, ni več. Pred našimi očmi ubijajo, masakrirajo, uničujejo, požigajo. Kot človek čutim krivdo, da se to dogaja in da tisti, ki bi morali, ne reagirajo. Gladovna stavka je rahel krik, upam, da ga bo kdo slišal,” je dodala.

“Slovenija je že pri obrambi Bosne, ko se je genocid dogajal v Srebrenici, naredila premalo. Takrat je bilo informacij malo, sedaj pa skorajda v neposrednem prenosu gledamo, kako ubijajo ljudi. Ta hipokrizija zahodnega sveta in demokracije je presegla vse meje,” je kritična Draga Potočnjak. “To morijo bi morali ustaviti, tako kot so ustavili vojno v Vietnamu. Odgovorni morajo odreagirati že zaradi naših otrok, ker nas bo sram,” je dodala. Spomnila je tudi na genocid v Ruandi. “Takrat Zahod ni naredil nič, zdaj pa zgolj govori.” Dodala je, da bi bilo z odločnim ravnanjem mednarodne skupnosti mogoče preprečiti vzpon Adolfa Hitlerja. “Ne le politiki ali le Amerika, tudi mi lahko to ustavimo, samo če bi zares hoteli in verjeli. Potem bi nas bilo dovolj na cestah, da bi se nas ustrašili. Vsak glas šteje.”

gladovna stavka Drage Potočnjak
Foto: Stavka za Palestino

Zahtevajo priznanje Palestine in uvedbo ekonomskih sankcij

Potočnjak se je pridružila skupini treh protestnikov, ki so že gladovno stavkali. Upokojeni polkovnik slovenske vojske Miloš Šonc je gladovno stavkal osem dni, nekdanji rektor mariborske univerze Danijel Rebolj je gladovno stavkal sedem dni, kulturnica in aktivistka Mira Muršič pa je gladovno stavkala tri dni. Podpise podpore je ta skupina – v sklopu širše skupine civilne družbe – že odnesla predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič in zunanji ministrici Tanji Fajon, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa jih ni sprejela.

Stavkajoči imajo devet jasnih zahtev. Med drugim takojšnje priznanje Palestine, prekinitev izvajanja genocida nad Palestinci ter zagotovitev zadostne humanitarne pomoči Palestini in njenim prebivalcem. Zahtevajo, da se Izraelu in njegovim podpornikom preneha pošiljati orožje ter vojaško opremo. Slovenija naj prepove uporabo svojega ozemlja, zračnega prostora in akvatorija za dostavo vojaških sil in sredstev za izvrševanje genocida. Zahtevajo tudi takojšnjo prekinitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in Izraelom, uvedbo ekonomskih sankcij proti Izraelu, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN ter kazenski pregon vseh odgovornih predstavnikov Izraela.

gladovna stavka v podporo Palestini
Foto: Stavka za Palestino

Igralka v gledališču uro pred vsako predstavo in po njej zbira podpise podpore in bere svojo izjavo. Poleg tega lahko posamezniki podporo stavkajoči izrazijo na posebni spletni strani. Podpise podpore bo odnesla v parlament.  Slovensko mladinsko gledališče je gladovno stavko Potočnjak podprlo. Igralka je pojasnila, da je sprva želela protestirati na združenju pisateljev, pesnikov in publicistov Pen, a njene stavke niso podprli.

Po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani, ko so njegovi pripadniki na jugu Izraela ubili okoli 1.170 ljudi, večinoma civilistov, še 250 pa jih zajeli za talce, je Izrael sprožil ofenzivo na Gazo. V izraelskih napadih je bilo na območju Gaze od začetka vojne doslej ubitih več kot 33.700 ljudi, večinoma žensk in otrok.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje