Menu Item
Po mesecih "zmernega optimizma" in prenekaterih dvomov je bila Slovenija s prepričljivo večino že v prvem glasovalnem krogu izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN. Kaj to pomeni za Slovenijo na mednarodnem političnem parketu? Kaj za ministrico Tanjo Fajon? Kaj si lahko obetamo od članstva v tem pomembnem organu? O tem s strokovnjaki, poznavalci mednarodne skupnosti.
Z izvolitvijo v Varnostni svet Združenih narodov, katerega članica bo Slovenija od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025 drugič v svoji zgodovini, se Slovenija po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon uvršča na zemljevid svetovne politike. 15-članski Varnostni svet je namreč ključen organ Združenih narodov; v konfliktov polni mednarodni skupnosti naj bi namreč opravljal funkcijo “policista”, ki je zadolžen za mednarodni mir in varnost. Odgovornost članic – bodisi stalnih bodisi nestalnih – je velika in tega se, kot je povedala po glasovanju, zaveda tudi ministrica Fajon.
Izvolitev je vsekakor priložnost za slavje, a že kmalu je treba začeti razmišljati o pripravah na delo, ki Slovenijo čaka od januarja, je za N1 komentirala dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. “Z izvolitvijo smo si prislužili žeton za džuboks, ki zdaj lahko začne igrati.” Po njenih besedah je “treba okrepiti diplomatski aparat in ga konsolidirati, povečati ekipo v New Yorku, morda pa tudi drugje”.
Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so sicer že napovedali, da bodo okrepili stalno predstavništvo pri Združenih narodih v New Yorku. Zdaj tam dela 13 diplomatov, po novem pa naj bi jih 20.
“Izvolitev, ki je pomemben dosežek naše diplomacije, kaže na zaupanje, ki ga ima Slovenija v mednarodni skupnosti kot članica Evropske unije in zavezništva Nato,” pa je za N1 ocenila dr. Petra Weingerl s Katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na mariborski pravni fakulteti. Dr. Weingerl prisotnost Slovenije v Varnostnem svetu ZN razume tudi kot priložnost za krepitev Evropske unije v tem organu. “Slovenija ima namreč dolžnost, da kot država članica EU v Varnostnem svetu ZN pri opravljanju svojih dolžnosti zagovarja stališča in interese Unije. EU ima trenutno le dve članici v Varnostnem svetu ZN. Poleg Francije, ki je po brexitu edina stalna članica iz EU, je trenutno nestalna članica še Malta.”
Slovenija si bo po besedah dr. Ane Bojinović Fenko morala zastaviti nekaj področij, na katerih se bo v sklopu Varnostnega sveta ZN še posebej angažirala. Le uresničevanje politik, ki jih zastavijo drugi, ne bo (več) dovolj. “Ker smo del zelo svobodnega, mirnega in razvitega sveta, je treba razmišljati o tem, kaj lahko prispevamo v mednarodni skupnosti.” Je pa pomembno, tako sogovornica, da Slovenija izbere manjše število področij, zanje pa si zastavi “konkretne zunanjepolitične cilje, ki so lahko tudi izgradnja zmogljivosti”.
Posledice okrepljenega, tematsko usmerjenega delovanja diplomatov bi namreč lahko segale dlje od dveletnega obdobja članstva v Varnostnem svetu ZN, je še izpostavila dr. Bojinović Fenko. “Diplomati, ki bodo delali na temah, bodo imeli več vpogleda ali pa bodo bolj prepoznavni, ker bo Slovenija v Varnostnem svetu ZN, kar lahko vodi tudi v pridobivanje kontaktov.” Pristni stiki so med diplomati tudi v dobi skokovitega tehnološkega napredka zelo cenjeni in pravzaprav ključni.
Večjo prepoznavnost je kot eno od razsežnosti slovenskega članstva v Varnostnem svetu ZN izpostavila tudi dr. Petra Weingerl. “Slovenija si lahko obeta več prepoznavnosti in mednarodnega sodelovanja, imeli bomo možnost vsebinsko sooblikovati program dela Varnostnega sveta ZN, druge majhne in srednje velike države si bodo želele, da jim prisluhnemo, da posredujemo pri pomembnih temah.” Dr. Weingerl prav tako pričakuje, “da se bo okrepila naša vloga v organih in agencijah Združenih narodov, s tem pa tudi naš vpliv pri naslavljanju in reševanju aktualnih vprašanj”.
V preteklih tednih je sicer ministrica Fajon kot prioritete Slovenije izpostavljala podnebne spremembe, ki že vplivajo na varnost, mlade, ženske in deklice, vodno diplomacijo in varnosti prehrane ter, med drugim, spoštovanje mednarodnega prava.
Na MZEZ, kjer so vodili kampanjo zbiranja podpore, so bili v preteklih mesecih previdni pri ocenah glede možnosti za uspeh Slovenije na glasovanju. Ministrica Fajon je vztrajala, da je “zmerna optimistka”, prepričljiva izvolitev že v prvem krogu pa je presenetila marsikoga.
Dr. Denis Mancevič, nekdanji diplomat in strateški svetovalec je ocenil, da so odločni zmagi botrovali trije dejavniki. Na prvem mestu je omenil pomen tega, da je tudi “večina držav razvijajočega sveta v luči globalnih neravnovesij, ki jih je dodatno pognala vojna v Ukrajini (prehranska varnost) presodila, da je Slovenija bistveno bolj primerna članica Varnostnega sveta ZN kot Belorusija, ki aktivno sodeluje v agresorski vojni”. Poleg tega, kot je poudaril, se Kitajska v državah, kjer ima vpliv, ni aktivirala proti Sloveniji. Nenazadnje pa je odločna zmaga po njegovi oceni rezultat profesionalne izvedbe kampanje MZEZ oziroma slovenske diplomacije.
Tudi dr. Ana Bojinović Fenko je vodenje kampanje, vključno z neizkazovanjem pretiranega optimizma, ocenila kot pozitivno, posledica pa je tudi ta, da družba bolj vrednoti napore slovenske diplomacije.
Pa vloga zunanje ministrice?
Čeprav je slovensko kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu napovedala vlada nekdanjega premierja Janeza Janše, je po državnozborskih volitvah in oblikovanju nove vlade premierja Roberta Goloba dobro leto dni kot zunanja ministrica nad slovensko kampanjo bdela Tanja Fajon. Med drugim je v času zbiranja podpore opravila 150 stikov s predstavniki držav, pomembno vlogo pa bo kot zunanja ministrica nestalne članice v Varnostnem svetu ZN imela tudi v prihodnje.
“Zunanji minister ni karierni diplomat, zato ne moremo pričakovati, da bo Tanja Fajon prek t. i. shuttle diplomacy vsak mesec potovala po svetu in urejala svetovne zadeve. Lahko pa ministrica Fajon prispeva z delovanjem v določenih krogih, ko se potrebujejo politične zaveze držav, da se stvari premaknejo oziroma da se zastavi okvirje, načela,” je komentirala dr. Ana Bojinović Fenko ter poudarila, da je v tovrstnih primerih pomembno, da je minister oziroma ministrica v “dobri kondiciji”.
Poleg tega je po besedah dr. Bojinović Fenko prav tako ključno, da je zunanji minister tisti, ki zna presoditi, kaj država lahko ponudi, ter da “zna znotraj vlade aktivirati druga ministrstva glede na obravnavana področja, kot so, denimo, vode”. “Pomembno je torej dobro predstaviti notranjo logiko svoje družbe na mednarodnem parketu.”To pa potem vodi v doseganje ciljev, kot so pridobivanje investicij, več turizma, priložnosti za predstavljanje umetnosti ipd.
Ko bo Slovenija začela mandat v Varnostnem svetu ZN bo poleg nje v tem organu delovalo še devet nestalnih članic: Švica, Malta, Ekvador, Japonska, Mozambik, Južna Koreja, Sierra Leone, Gvajana in Alžirija. Prvim petim mandat poteče 31. decembra 2024, preostalim štirim pa leto pozneje, enako kot Sloveniji. Stalnih članic Varnostnega sveta je pet, in sicer so to ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija.
Nestalna članica Varnostnega sveta ZN organu vsaj enkrat predseduje. Neuradno bo Slovenija predsedovala septembra 2024, torej v času otvoritvenega zasedanja nove Generalne skupščine ZN, ko se v New Yorku zberejo svetovni voditelji, navaja STA. Predsedujoča država v določenem mesecu objavi program dela, predsedujoči pa lahko zasedanje skliče kadarkoli, vendar se mora eno odviti vsaj na vsaka dva tedna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje