Janković in Dodik: s kom prijateljuje in koga podpira ljubljanski župan

Zajem zaslona/SNSD/TWITTER

Pred dnevi sta se v BiH srečala župan Ljubljane Zoran Janković in dolgoletni vladar srbskega dela Bosne in Hercegovine Milorad Dodik, kontroverzni in sporni politik, ki ne prispeva k miru v tej politično nestabilni državi. Še več, na posnetku, ki ga objavila Dodika stranka, je jasno videti, da so odnosi med njima prijateljski in da je Janković Dodiku tudi zaželel, da bi zmagal. Dodika namreč 2. oktobra čakajo splošne volitve. Jankovića pa novembra lokalne. Dodik že dalj časa velja za trn v peti Zahoda, od začetka ruske invazije na Ukrajino pa razburja predvsem s svojimi proruskimi stališči in zavračanjem uvedbe sankcij zoper Rusijo. Urad ljubljanskega župana se na naše klice za zdaj še ni odzval.

Ljubljanski župan Zoran Janković se je pred slabim tednom dni srečal s srbskim članom predsedstva Bosne in Hercegovine Miloradom Dodikom. Dodik in Janković, ki ga je prvi opisal kot “velikega prijatelja”, sta se sestala v času, ki je za oba izjemno pomemben – ljubljanski župan se bo na novembrskih lokalnih volitvah vnovič potegoval za funkcijo župana slovenske prestolnice, Dodik pa bo na splošnih volitvah v BiH, ki bodo 2. oktobra, kandidiral za predsednika Republike srbske.

“Upam, da bo predsednik zmagal,” je v videoposnetku, ki ga je na družbenem omrežju Twitter objavila Dodikova stranka Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD), dejal ljubljanski župan. “Prijateljstvo se pokaže takrat, ko je težko, razmere v v Evropi niso lahke,” je dodal, pri čemer je Dodiku zaželel vso srečo na prihajajočih volitvah.

Videoposnetek, ki je opremljen z glasbeno spremljavo, med drugim prikazuje še, kako se Janković in Dodik (prijateljsko) objameta in kako sestankujeta, v zaključku 25-sekundnega izseka njunega srečanja pa Dodik Jankovića objame preko ramen, gesto pa pospremi z besedami: “Moj dobri prijatelj.”

Када имате пријатеља попут Зорана Јанковића онда знате да у политичке борбе улазите са најснажнијом могућом подршком!

Предсједник @MiloradDodik и градоначелник Љубљане Зоран Јанковић данас су разговарали о многим важним темама. pic.twitter.com/TYOs6MK7wn
— СНСД (@SNSDDodik) September 4, 2022

“Odločitev, da župan (!) Ljubljane sredi vojne v Ukrajini in sredi najhujše ustavne krize v Bosni, obišče Dodika, najbolj ciničnega in pokvarjenega predstavnika Vučićeve in Putinove avantgarde na Balkanu, je odločitev, ki jasno signalizira Jankovićeve politične preference,” je na Twitterju srečanje Jankovića in Dodika komentiral zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič.

“Kakšne institucionalne povezave imata MOL in Republika srbska? Tu je jasno, da ne gre za obisk, ki ga terjajo protokol ali interesi mesta, temveč ga narekujejo županove osebne veze in njegove politične simpatije. Kot tak gre za jasen politični signal,” je bil kritičen.

Odločitev, da župan (!) Ljubljane sredi vojne v Ukrajini in sredi najhujše ustavne krize v Bosni, obišče Dodika, najbolj ciničnega in pokvarjenega predstavnika Vučićeve in Putinove avantgarde na Balkanu, je odločitev, ki jasno signalizira Jankovićeve politične preference.
— Luka Lisjak 🇺🇦🌻 (@llisjak) September 9, 2022

Janković, ki je na zadnjih županskih volitvah leta 2018 s 60 odstotki glasov slavil že v prvem krogu, je to, da se bo znova potegoval za župana Ljubljane, napovedal maja. Pri kandidaturi se mu, kot smo že pisali, obeta tudi podpora vladajoče stranke Gibanje Svoboda.

Premier in predsednik stranke Robert Golob je v prvi polovici avgusta dejal: “Ne bom zanikal, da sam vidim župana Zorana Jankovića kot tistega, ki je najprimernejši, da nadaljuje še en mandat na tem mestu, in da se sam nagibam k temu, da ga stranka podpre.” Ob tej sicer napovedal, da mora odločitev potrditi svet stranke.

In medtem, ko se je premier Golob v Bruslju odločno zavzemal za podelitev statusa države kandidatke prav Bosni Hercegovini, je prav Milorad Dodik med tistimi politiki, ki evropsko smer BiH najbolj zavirajo, predvsem pa s svojimi ravnanji prispeva tudi k nestabilnosti že tako nestabilne Bosne in Hercegovine.

Proruska stališča in zavračanje sankcij

Srečanje Jankovića in Dodika je dvignilo kar nekaj prahu predvsem zato, ker Dodik v regiji velja za kontroverznega politika, ki je s svojimi izjavami in ravnanji nemalokrat korenito zatresel vsaj politični parket BiH, če ne celo regije.

Kar zadeva zunanjepolitično področje oziroma mednarodne odnose po začetku ruske invazije na Ukrajino, je Dodik za razliko od večine evropskih držav, ki so invazijo obsodile in zoper Rusijo uvedle številne sankcije, ubral povsem drugačen pristop. Ne le da je na ravni BiH nasprotoval uvedbi sankcij zoper Rusijo, junija se je – v sklopu gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu – celo srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Dodik je prav tako v sporu z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Christianom Schmidtom, za katerega pravi, da je bil imenoval brez soglasja v Varnostnem svetu OZN. Nemalo težav je imel tudi s Schmidtovim predhodnikom Valentinom Inzkom, ki je malo pred iztekom mandata sprejel odločitev o spremembi kazenskega zakonika BiH, ki za zanikanje genocida po novem predvideva zaporno kazen od šest mesecev do petih let.

Po sprejetju Inzkove odločitve je Dodik ponovno zagrozil z odcepitvijo Republike srbske, v Republiki srbski pa so že sprejeli nekatere odločitve, ki bi lahko vodile do umika te entitete iz nekaterih institucij BiH, kot so vojska, davki in pravosodje.

Preberite še: Bo Zoran Janković vrnil odlikovanje, ki ga je dobil od Vladimirja Putina?

Volitve v BiH v času velike politične krize

Volitve v BiH, ki so napovedane za 2. oktober, bodo potekale v času najhujših političnih napetosti v državi po koncu vojne leta 1995. Na tamkajšnje napete razmere sta med drugim v začetku septembra opozorila posebna odposlanca Nemčije in Velike Britanije za Zahodni Balkan Manuel Sarrazin in Sir Stuart Peach, navaja STA. Številne evropske države, tudi Slovenija, prav tako opozarjajo, da bi nestabilnost BiH destabilizirala celoten Zahodni Balkan.

Na volitvah bodo državljani BiH lahko glasovali za člane predsedstva BiH, parlamenta BiH ter parlamenta obeh entitet, Federacije BiH in Republike srbske, ter za člane skupščin v kantonih, piše STA.

Kandidati za člane predsedstva BiH iz vrst Bošnjakov so Denis Bećirović, Mirsad Hadžikadić in aktualni član predsedstva Bakir Izetbegović. Kandidata iz vrst Hrvatov sta Borjana Krišto in Željko Komšić, ki Hrvate v predsedstvu že zastopa. Za srbskega člana predsedstva se potegujejo Željka Cvijanović, Nenad Nešić, Mirko Šarović, Borislav Bijelić in Vojin Mijatović.

Dodik bo, kot že rečeno, kandidiral za predsednika Republike srbske, za članico predsedstva BiH pa je podprl Cvijanović, aktualno predsednico Republike srbske.

Volilna kampanja, v začetku katere so se zvrstili pozivi k izogibanju sovražnemu govoru, bo potekala do 1. oktobra zjutraj, ko se bo začel predvolilni molk. Državna volilna komisija je že 22. avgusta začela tiskati volilne glasovnice, natisnila jih bo približno 14 milijonov, še piše STA.