
V primeru, da bi tuje vojaške sile skušale zavzeti Grenlandijo, bi danska vojska, tudi brez neposrednih ukazov, ozemlje branila z orožjem. To bi veljalo tudi v primeru, da bi šlo za ameriške enote, saj tako določa danska vojaška direktiva iz leta 1952, ki je po navedbah ministrstva še vedno v veljavi.
Danska vojaška direktiva zahteva, da se vojaki ob kakršnem koli napadu na dansko ozemlje nemudoma vključijo v boj, ne da bi čakali na ukaze nadrejenih. Torej tudi v primeru, ko poveljniki še nimajo uradne informacije o razglasitvi vojne, sta po poročanju Euronewsa za danski časnik Berlingske potrdila poveljstvo oboroženih sil in ministrstvo za obrambo.
Danski mediji so se o tem razpisali po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump v zadnjih dneh večkrat dejal, da bi ZDA po potrebi tudi z vojaško silo prevzele nadzor nad Grenlandijo, ki jo vidi kot ključno za ameriško nacionalno varnost.
Danska premierka Mette Frederiksen je ta teden opozorila, da bi vojaški poskus zavzetja Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje v okviru Kraljevine Danske, pomenil konec zveze Nato. "Če se ZDA odločijo vojaško napasti drugo članico Nata, se vse ustavi - vključno z Natom in varnostjo, ki jo zagotavlja od konca druge svetovne vojne," je povedala za dansko televizijo TV2.

Direktiva iz leta 1952 ostaja v veljavi
Direktiva iz leta 1952 je nastala po nemški okupaciji Danske leta 1940, ko je bila komunikacija delno prekinjena in številne vojaške enote niso vedele, kako ukrepati. Namen ukaza je zagotoviti, da se ob napadu ne izgublja čas z iskanjem dovoljenj. Dansko obrambno ministrstvo je potrdilo, da dokument ostaja v veljavi. O tem poročajo tudi mediji na Grenlandiji.
Dansko arktično poveljstvo, ki je pristojno za vojaške zadeve na Grenlandiji, bi v vsakem posameznem primeru presodilo, ali gre za dejanski napad in kako ukrepati v skladu z veljavnimi postopki.
Danska in grenlandska vlada Trumpove predloge zavračata
Tako danska kot grenlandska vlada zavračata Trumpove predloge o nakupu ali prevzemu otoka. Kljub temu je Danska potrdila, da bo prihodnji teden potekalo srečanje z ameriškimi predstavniki, na katerem bodo razpravljali o ameriškem zanimanju za Grenlandijo, piše Euronews.
Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je za televizijo DR dejal, da gre za dialog, ki sta ga skupaj zahtevali danska in grenlandska vlada. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je medtem napovedal, da bo do srečanja prišlo prihodnji teden, podrobnosti pa še niso znane.
Grenlandska vlada je potrdila, da bo na srečanju sodelovala. "Nič o Grenlandiji brez Grenlandije. Seveda bomo prisotni, mi smo zahtevali to srečanje," je za DR povedala grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt.
Grenlandija, od katere približno 80 odstotkov leži severno od arktičnega kroga, ima okoli 56.000 prebivalcev, večinoma Inuitov.
Ameriški podpredsednik zaradi Grenlandije kritičen do Danske in Evrope
Ameriški podpredsednik JD Vance je danes izjavil, da je Grenlandija ključna za obrambo ZDA in preostalega sveta pred morebitnim raketnim napadom Rusije ali Kitajske. Pri tem je opozoril, da Evropa in Danska pri zagotavljanju njene varnosti "nista dobro opravili svojega dela".
Evropa in Danska nista le premalo vlagali v obrambo Grenlandije, ampak se tudi nista odzvali na argumente Trumpa v zvezi s tem, je dejal za Fox News.

Grenlandija je "bistvena za nacionalno varnost ZDA" in Trump je "pripravljen iti tako daleč, kot je potrebno", je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal Vance.
"Ljudje se ne zavedajo, da je celotna infrastruktura protiraketne obrambe delno odvisna od Grenlandije," je dejal Vance. Po njegovih besedah je Grenlandija ključni del protiraketne obrambe, če bi Rusija ali Kitajska izstrelili raketo na ZDA ali Evropo.
"Torej se sprašujete, ali so Evropejci, ali so Danci ustrezno opravili delo pri zavarovanju Grenlandije in poskrbeli, da bo lahko še naprej služila kot sidro svetovne varnosti in protiraketne obrambe? In odgovor je očitno, da niso," je dejal.
Dobra lega in naravni viri
Grenlandija je zaradi svoje lege med Severno Ameriko in Arktiko dobro izhodišče za sisteme zgodnjega opozarjanja v primeru raketnih napadov in za spremljanje plovil v regiji, poroča BBC. Vesoljsko bazo Pituffik, prej znano kot letalsko oporišče Thule, ZDA upravljajo od druge svetovne vojne.
V zadnjih letih se je povečalo tudi zanimanje za grenlandske naravne vire - vključno z redkimi zemeljskimi minerali, uranom in železom -, ki postajajo lažje dostopni, saj se led tali zaradi podnebnih sprememb. Znanstveniki menijo, da bi Grenlandija lahko imela tudi znatne zaloge nafte in plina.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje