Menu Item
Topleje, kot je, več vode izhlapeva in posledično je mora več pasti nazaj na Zemljo, bi logično sklepali. Kako so nedavne katastrofalne poplave v srednji Evropi ter BiH in dva zaporedna uničujoča orkana v ZDA povezani z rekordnimi temperaturami morja, sta nam pojasnila klimatologa Žiga Zaplotnik in Gregor Vertačnik.
Od poletja 2023 do letošnjega poletja smo vsak mesec poročali o temperaturnih rekordih. Lansko leto je bilo najtoplejše, odkar pomnimo, letošnje pa ga bo zelo verjetno prehitelo na prvem mestu. Razloga za to sta vse višja koncentracija ogljikovega dioksida, ki ga predvsem s kurjenjem fosilnih goriv spuščamo v ozračje, in el niño. Sredozemsko morje se je letos sredi avgusta na gladini segrelo na rekordno povprečno temperaturo 28,16 stopinje Celzija. Rekordno topli so že od lani tudi deli Atlantika.
Potem ko je ciklon Boris septembra več dni pustošil po srednji Evropi in povzročil katastrofalne poplave na Poljskem, Češkem, v Avstriji, Italiji in v drugih državah, v zadnjih dneh zgroženo opazujemo posledice divjanja voda v Bosni in Hercegovini ter delih hrvaške obale.
Topleje kot je, več vode izhlapi in posledično je mora več pasti nazaj na Zemljo, bi logično sklepali. So torej nedavne poplave lahko posledica rekordno toplega Sredozemskega morja oziroma Atlantika?
“Ne moremo reči, da so same poplave izključno posledica rekordno toplega morja. Dejstvo pa je, da so podnebne spremembe, katerih posledica je rekordno toplo Sredozemsko morje, ključno prispevale k večji intenziteti pojava,” pojasnjuje predsednik podnebnega sveta, docent na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) v Ljubljani ter raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi v Bonnu dr. Žiga Zaplotnik.
Kot pravi, si meteorologi v sklopu projekta World Weather Attribution prizadevajo ugotoviti, kakšen je “odtis” podnebnih sprememb pri ekstremnih dogodkih, ki povzročijo večjo škodo. “Za nedavni ciklon Boris, ki je povzročil obsežne poplave v Srednji Evropi, so tako izračunali, da je takšen izjemen štiridnevni padavinski dogodek zdaj dvakrat verjetnejši kot v predindustrijski klimi, hkrati pa 7 odstotkov bolj intenziven, kot bi bil sicer,” razlaga Zaplotnik.
Ob tem dodaja, da se sama pogostost vremenskih situacij od leta 1950 ni bistveno spremenila. “Vpliv podnebnih sprememb na intenzivnost dogodka je torej povsem termodinamski, v toplejšem ozračju je namreč količina vodne pare večja,” pojasnjuje.
Klimatolog Agencije za okolje (Arso) Gregor Vertačnik pravi, da je šlo pri ciklonu Boris za izjemno vremensko situacijo, ko je za september neznačilno zelo globok ciklon izjemno dolgo vztrajal nad območjem Slovaške in okolice. “Zaradi močnega narivanja vlažne zračne mase na Alpe in druge gorske pregrade v Srednji Evropi je prišlo do velike količine padavin v nekaj dneh,” pojasnjuje.
Še bistveno bolj pa je toplo morje vplivalo na smrtonosne poplave v Bosni in Hercegovini. “Nad Jadranom so nastale nevihte, ki so se premikale v ozkem pasu, ki je vztrajal več ur nad istim območjem,” opisuje Vertačnik in dodaja, da se sicer v Sredozemlju vsako leto kar nekajkrat zgodi, da nad nekim območjem t. i. stacionarne padavine vztrajajo dalj časa. “So pa ta neurja močnejša tudi zaradi segrevanja morja, zlasti sredozemskega, pa tudi Atlantika, od koder mi dobimo največ vodne pare,” poudarja klimatolog.
Orkani se napajajo iz toplega Mehiškega zaliva
Medtem je na drugi strani toplega Atlantika v zadnjih tednih na milijone ljudi trepetalo ob orkanih Helene in Milton. Povzročila sta številne žrtve in milijardno škodo.
“Toplejša površina morja, sploh v (sub)tropskih predelih, povzroči po eni strani večje izhlapevanje, po drugi strani pa tudi večjo količino vodne pare, še preden orkan nastane,” pravi Vertačnik. “Orkan ima torej za padavine na voljo več vodne pare, ki je že v zraku, in še močnejše izhlapevanje. Tako da je količina dežja seveda večja,” pojasnjuje.
Kot opozarja Zaplotnik, so vode Mehiškega zaliva izjemno tople, “od 0,5 do 1,5 stopinje Celzija nad povprečjem obdobja 1991–2020, ki je že sicer mnogo toplejše od preteklih obdobij z merjenji”. Po njegovih besedah se je Milton zato, pa tudi zaradi ostalih ugodnih atmosferskih pogojev, hitro okrepil in postal orkan pete stopnje.
Za vsako stopinjo toplejše morje se količina dežja ob orkanu poveča za približno 10 odstotkov, raziskave povzema Vertačnik.
Hitra študija, ki so jo v zadnjih dneh opravili raziskovalci World Weather Attribution (WWA), kaže, da so podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, padavine smrtonosnega orkana Milton povečale za 20 do 30 odstotkov, njegove vetrove pa okrepile za približno desetino.
WWA je zadnji orkan primerjal z razmerami, ki bi jih lahko pričakovali v svetu, ki se ne bi segrel za približno 1,3 stopinje Celzija, kolikor se je od predindustrijske dobe segrelo Zemljino ozračje. “Brez podnebnih sprememb bi orkan, kot je Milton, kopno dosegel kot šibkejša nevihta druge kategorije,” so sklenili znanstveniki.
Kaj sledi? “V Evropi lahko pričakujemo nadaljnje ogrevanje vzhodnega Atlantika, Sredozemskega morja in njegovih zalednih morij,” napoveduje Zaplotnik. “Potencial za ekstremne padavinske dogodke se bo še naprej povečeval. Padavinski dogodki, ki bodo preoblikovali krajino, bodo ena pomembnejših posledic podnebnih sprememb v našem razgibanem alpskem in predalpskem svetu,” opozarja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje