Služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) je potrdila, da je bil tudi letošnji marec na globalni ravni rekordno vroč. To je že deseti zaporedni mesec z rekordnimi temperaturami.
Tudi letošnji marec je bil na globalni ravni rekordno vroč, je potrdila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Kljub popuščanju el niña se je tako nadaljeval skrb vzbujajoč trend desetih zaporednih mesecev z rekordnimi temperaturami od začetka meritev.
Po podatkih C3S je bil marec za 1,68 stopinje Celzija toplejši od ocen za predindustrijsko obdobje med letoma 1850 in 1900, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Čeprav je mesečna globalna temperatura zgolj za 0,1 stopinje presegla dosedanji rekord izpred osmih let, strokovnjake bolj skrbi jasen trend rasti globalnih temperatur, ki neizbežno vodijo v več izrednih vremenskih pojavov.
Temperatura zraka pri Zemljinem površju je povprečno znašala 14,14 stopinje Celzija, kar je 0,73 stopinje več kot v referenčnem obdobju med letoma 1991 in 2020, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
S tem se je hkrati nadaljeval več kot leto dni trajajoč trend mesecev, ki za najmanj 1,5 stopinje presegajo predindustrijske ravni, kar je meja, ki so si jo leta 2015 zadale države podpisnice pariškega podnebnega sporazuma.
H globalnemu segrevanju prispeva tudi el niño
Poleg globalnega segrevanja kot posledice človekovih aktivnosti k rekordnim temperaturam letos prispeva tudi aktualen naravni podnebni vzorec el niño, ki pa je v fazi popuščanja. Nasprotno pa izpusti toplogrednih plinov na globalni ravni še naprej naraščajo, navaja AFP.
Kot je dejala namestnica direktorja C3S Samantha Burgess, jo še posebej skrbijo rekordno visoke temperature morja. Te namreč pomenijo višjo vlago, kar neizogibno vodi v ekstremne vremenske pojave v obliki močnih vetrov in silovitih padavin.
Kljub temu da Copernicus podatke neposrednih meritev meri šele od 40. let prejšnjega stoletja, je po njenih besedah mogoče z obstoječim znanjem o stanju podnebja v preteklosti skleniti, da tako toplo najverjetneje ni bilo vsaj 100.000 let.
“Ali je podnebni sistem pokvarjen? Za zdaj še ne razumemo, zakaj imamo to dodatno toploto v obdobju 2023/24. Večino lahko pojasnimo, ne pa vsega,” je o najnovejših opažanjih še dejala Burgess.
Rekordne temperature tudi v Sloveniji
Na agenciji za okolje so v nedeljo prvič letos izmerili več kot 30 stopinj Celzija, in sicer v Osilnici. Padlo je tudi nekaj drugih aprilskih rekordov. “Do zdaj je rekord znašal 29,7 stopinje,” je pojasnil meteorolog agencije za okolje (Arso) Jure Cedilnik.
Gre tudi za najbolj zgodnje izmerjenih 30 stopinj. Tako je nedeljski rekord za dobrih 14 dni prehitel prejšnjega: 30 stopinj so 22. aprila 2018 izmerili v Črnomlju. V Osilnici je prejšnja rekordna temperatura v prvi polovici aprila znašala 28 stopinj.
Kaj rekordno topel začetek aprila pomeni za poletje
Aprilski skorajda vročinski val nima nobene vrednosti pri napovedovanju razmer maja ali poleti, je za N1 poudaril klimatolog agencije za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.
“V preteklosti smo že imeli izredno toplo vreme aprila, pa potem v naslednjih mesecih ni bilo več tako ekstremno. To je bilo recimo leta 1968, ko smo imeli proti koncu aprila marsikje po Sloveniji skoraj 30 stopinj Celzija, potem pa od maja do avgusta ni bilo izrazito toplo. Leta 2013, ko smo imeli prejšnjič rekorde v prvi polovici aprila, je bilo nato konec avgusta zelo vroče, ko smo imeli v Ljubljani kar pet dni zapored več kot 35 stopinj Celzija. Tako da zdajšnje aprilsko vreme ne vpliva prav zelo na naslednje mesece,” pravi klimatolog.
A če pogledamo globalno sliko, so dejstva nedvoumna. “Smo v zelo toplem obdobju zaradi el niña in seveda globalnega segrevanja. Če pustimo el niño ob strani, že zaradi globalnega segrevanja pričakujemo, da bo poletje v Sloveniji verjetno nadpovprečno toplo glede na referenčno obdobje 1981–2020,” napoveduje Vertačnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje