Če vas vsak ponedeljek stiska v želodcu, je to lahko toksičnost

Na papirju je delo v majhni agenciji za odnose z javnostmi delovalo idealno: majhna, povezana ekipa, prepoznavne stranke in priložnost za hitro karierno rast. Toda Maja (ime je spremenjeno) ni pričakovala toksične nadrejene, ki je zaposlenim postavljala nemogoče visoke standarde in javno poniževala tiste, ki jih niso dosegli.

"Redno je pred celotno ekipo zmerjala podrejene in jim govorila 'ali si neumen?' in 'to je zanič'," je povedala za BBC.

Maja pravi, da se je vedenje njene šefice pogosto sprevrglo v osebne napade.

Nekaj mesecev po tem, ko se je zaposlila, je ugotovila, da je "prav vsak sodelavec jokal skoraj vsak dan". Zaposleni so bili pogosto na bolniški zaradi slabega duševnega zdravja, pravi. Maja je na koncu tudi sama dala odpoved.

Toksičnost ali osebnostni spor?

Majin primer ni osamljen – raziskave kažejo, da vsak tretji zaposleni, ki da odpoved, to stori zaradi toksičnega delovnega okolja ali slabega šefa.

A vsaka slaba vodja še ni toksičnost, poudarja direktorica inštituta Chartered Management Ann Francke. Gre za pomembno razliko.

Veliko vodij sodi v kategorijo tako imenovanih "naključnih menedžerjev", ki so napredovali zaradi tehničnega znanja, ne pa vodstvenih sposobnosti.

V takih primerih je neprimerno vedenje pogosto posledica neizkušenosti ali negotovosti, ne pa slabih namenov. Toksični nadrejeni pa so drugačni, pravi Francke, saj "jim primanjkuje tako empatije kot pogosto tudi samorefleksije".

"Dejavno lahko spodkopavajo svojo ekipo, si prisvajajo zasluge za delo drugih, vodijo s strahom in postavljajo nerealna pričakovanja," pojasnjuje.

Posledice presegajo osebnostne spore in ustvarjajo tesnobo, ki lahko resno škoduje tako duševnemu zdravju kot delovni uspešnosti.

"Če vas ob ponedeljkih stiska v želodcu, če se po hodnikih nenehno umikate, da bi se izognili soočenju, ali če se na sestankih bojite spregovoriti zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi – potem je to toksičnost, ne osebnostni spor," pravi.

Kako ravnati s toksičnim nadrejenim

Najboljša rešitev je iz take službe oditi. Toda odpoved pogosto ni možnost – vsaj ne, dokler si ne najdete druge službe. Francke pravi, da obstajajo načini, kako situacijo obvladovati, medtem ko razmišljate o naslednjih korakih.

Kaj priporoča? Prvi nasvet je, da se nekomu zaupate. Poiščite mentorja, ki ni neposredno vpleten, a razume organizacijo in vam lahko ponudi iskren, neodvisen nasvet.

Drugi nasvet je, da se s šefom soočite. Nadrejenega ne postavljajte pred dejstvo na hodniku ali pred drugimi. Dogovorite se za sestanek, nato pa mirno in uradno izpostavite skrbi s konkretnimi primeri. Če je prizadetih več sodelavcev, razmislite o skupnem nastopu. Možno je, da se nadrejeni sploh ne zaveda škode, ki jo povzroča.

Tretji nasvet je, da se zaščitite. Postavite meje, dajte prednost dobremu počutju in si ustvarite prostor zunaj dela. Čeprav je to težko, vam bo učenje, kako se čustveno distancirati od situacije, pomagalo povrniti perspektivo in načrtovati nadaljnje korake.

Francke svetuje previdnost s kadrovsko službo. Če ima vaša organizacija dobrega kadrovika, se mu lahko zaupate, vendar je smiselno preveriti, ali ima izkušnje z dejanskim obravnavanjem neprimernega vedenja ali pa ga zgolj spregleda.

Če vedenje šefa meji na zlorabo ali predstavlja tveganje za ugled organizacije, bo morda potreben uradni postopek in prijava mobinga. Toda kot opozarja Francke, je to pogosto težko zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi.