Kaja Kallas: "Zaščito pred droni potrebuje vsa Evropa"

"Ko smo začeli govoriti o dronskem zidu, smo govorili o vzhodnem delu EU. Vendar pa so nato druge članice rekle, da lahko droni na primer pridejo tudi z ladij, tako da so ogrožene tudi države na jugu. Zdaj govorimo o protidronski zaščiti za vso Evropo," je povedala Kaja Kallas.

"Mislim, da so vsi razumeli, da je ogrožena čisto vsaka članica in da potrebujemo načrt za to," je še povedala o vzpostavitvi zaščite pred brezpilotnimi letalniki. "Naš cilj je, da do konca leta 2027 vzpostavimo funkcionalno obrambo proti dronom," je kasneje zapisala na omrežju X.

Po njenih navedbah bo protidronske ukrepe za celotno Evropo vključeval tudi časovni načrt za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti EU do leta 2030, o katerem danes na delovni večerji v Bruslju razpravljajo obrambni ministri članic unije, med njimi minister Borut Sajovic.

Izhodišča za načrt, ki so jih v začetku meseca na neformalnem srečanju v Kobenhavnu načelno podprli voditelji držav članic, so sicer predvidevala t. i. dronski zid na vzhodu EU, potem ko so tam zabeležili niz incidentov, povezanih z brezpilotniki. Dronski zid bi bil v skladu z izhodišči eden od štirih skupnih prednostnih projektov. Vključevala so še skupne projekte za okrepitev varnosti vzhodnega krila EU ter skupno krepitev zmogljivosti na področjih protizračne obrambe in obrambe v vesolju.

Načrt, ki ga bo komisija v četrtek sprejela in predstavila javnosti, bo sicer vključeval konkretne cilje za okrepitev obrambnih zmogljivosti držav članic, del pa bo namenjen tudi povečanju proizvodnih zmogljivosti evropske obrambne industrije.

Bruselj bo načrt, ki ga bodo prihodnji četrtek na vrhu v Bruslju obravnavali voditelji članic, predstavil, potem ko je EU v zadnjega pol leta naredila prve konkretne korake za okrepitev svoje obrambe. Med drugim že izvaja načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb na tem področju.