Menu Item
Darka Šarića, ki po oceni ameriške agencije za boj proti drogam velja za največjega narkošefa na Balkanu, saj naj bi opral 4,4 milijarde evrov, ki jih je zaslužil s preprodajo kokaina, so v četrtek v lisicah odpeljali iz hišnega pripora. Njega in člane njegove kriminalne združbe bremenijo obtožbe več kaznivih dejanj, med drugim naj bi bili krivi številnih umorov in trgovine z drogo. Kdo je Darko Šarić in kako je postal balkanski kralj kokaina?
Darko Šarić, rojen 21. oktobra 1970 v Plevljah v Črni gori, ki so mu kmalu po prihodu iz zapora spet odredili pripor, je v navzkrižje z zakonom pa je prišel že kot mladoletnik. Na očeh svetovne javnosti se je prvič pojavil leta 2009, ko so v urugvajskem pristanišču Santiago Vasquez zasegli 2,8 tone kokaina na jahti Maui. Pristojni so takrat prijeli dva osumljenca, Urugvajca in Srba, ki sta poskušala kokain pretihotapiti na čezoceansko ladjo, ki je pod britansko zastalo plula proti zahodni obali Evrope. Tovor so pristojni nato prestregli v akciji, ki se je je prijelo ime Balkanski bojevnik.
Januarja 2010 so za Šarićem razpisali mednarodno tiralico, nato je kralj narkokartela zapustil Črno goro, za njim pa se je izgubila vsaka sled. Srbski mediji so takrat pisali, da so Šarić in člani njegovega klana pripravili načrt za likvidacijo najvišjih srbskih državnih funkcionarjev. Februarja 2010 je bil tako žrtev napada pred svojim domom vodja črnogorske opozicijske stranke Gibanje za spremembe (PZP) Nebojša Medojević, ki se je načrtno boril proti organiziranemu kriminalu. Šarić naj bi aprila istega leta načrtoval tudi atentat na takratnega srbskega predsednika Borisa Tadića in druge visoke politike, ki so bili vpleteni v preiskavo proti Šariću in njegovi kriminalni združbi. Srbski mediji so pred leti poročali, da naj bi Šarić za umor šestih srbskih politikov, ki naj bi bili odgovorni za propad njegovega mamilarskega imperija, ponudil nagrado deset milijonov evrov.
Junija 2010 so srbski mediji poročali, da naj bi si Šarić s ponarejenim slovenskim potnim listom zavetje poiskal v Južni Afriki. Poleg srbskega državljanstva in ponarejenega slovenskega potnega lista pa naj bi svojčas imel tudi slovaške dokumente, ki naj bi jih pridobil zahvaljujoč fiktivni poroki s Slovakinjo, in hrvaški potni list, ki naj bi ga izdali v enem od hrvaških diplomatskih predstavništev v BiH. Številni srbski mediji so poročali, da naj bi imel Šarić tudi nemalo plastičnih operacij, a so ta ugibanja pristojni kasneje zanikali. Šarić naj bi si po pisanju srbskih portalov operiral nos, ličnice in brado, opravil naj bi presaditev las ter si preoblikoval uhlje.
Štiri leta na begu in sojenje v odsotnosti
Na drugostopenjskem sodišču v Beogradu se je sojenje članom kriminalne združbe pobeglega mafijskega šefa Šarića začelo marca 2012. Poleg Šarića, ki so mu sodili v odsotnosti, je bilo obtoženih še 19 oseb. Od teh je bilo poleg Šarića na begu še devet obtožencev. Šariću so sodili zaradi tihotapljenja več kot treh ton kokaina iz Južne Amerike, pa tudi zaradi pranja denarja, pridobljenega s trgovino z drogo, ki ga je v času privatizacije vlagal v srbsko gospodarstvo.
18. marca 2014 je bil Šarić v skupni akciji srbske in črnogorske policije aretiran, aretacijo pa je že teden dni vnaprej napovedal takratni podpredsednik vlade Aleksandar Vučić. Po aretaciji so pristojni v Srbiji in Črni gori razkrili, da se je Šarić tik pred pridržanjem skrival v Latinski Ameriki, a se je na koncu prek svojega odvetnika sam “brezpogojno predal”, ko je ugotovil, da se zanka okoli njega oži in da je aretacija postala neizbežna.
Sprva so mu zaradi begosumnosti odredili pripor, skoraj pet let po sprožitvi kazenskega postopka ter več kot štiri leta po razpisu mednarodne tiralice pa se je balkanski kralj kokaina končno znašel za zapahi. 13. julija 2015 je bil Šarić spoznan krivega tihotapljenja 5,7 tone kokaina iz Latinske Amerike, sodišče pa ga je obsodilo na 20-letno zaporno kazen. Pri iskanju narkokralja so poleg srbske varnostno-obveščevalne agencije BIA veliko vlogo odigrali še srbsko in črnogorsko pravosodno ministrstvo ter mreža tujih varnostnih agencij drugih držav – še posebej ameriška Cia, slovenska Sova ter avstrijske, italijanske, švicarske, španske in belgijske agencije.
“V tej državi nisem storil ničesar, niti mravlje nisem pohodil, in zato me čudi in boli medijska senzacija.”
Darko Šarić, ko je prvič stopil pred sodnika zaradi vloženih 13 obtožnic, šest zaradi tihotapljenja kokaina, sedem pa zaradi pranja denarja.
25. junija 2016 je prizivno sodišče v Beogradu razveljavilo prvostopenjsko obsodbo Šarića zaradi “bistvene kršitve postopka” pri sojenju. Odrejeno je bilo ponovno sojenje, Šarić, ki je ves čas trdil, da se obtožnica bere kot “lepo napisana zgodbica”, a da ne razume, česa ga bremeni, pa je ostal v priporu. V ponovljenem procesu so ga leta 2018 obsodili na 15 let zapora, skupaj s Šarićem pa je sodišče obsodilo še 17 njegovih sodelavcev. Skupno so si tako prislužili več kot 300 let zaporne kazni, do pravnomočnosti sodbe pa je Šarić čakal v priporu.
Konec minulega leta so Šarića iz pripora premestili v hišni pripor, kjer je bil pod elektronskim nadzorom. V četrtek, 14. aprila 2022, pa je srbska policija Šarića, ki naj bi kriminalne dejavnosti nadaljeval kar iz hišnega pripora v vili v beograjskem naselju Dedinje, vnovič aretirala.
Lovke kriminalne združbe tudi do Slovenije
V mednarodni akciji Balkanski bojevnik so med drugim sodelovali ameriška agencija za boj proti drogam (DEA), srbska obveščevalna služba (BIA), pa tudi slovenski kriminalisti. V slovenskem delu akcije so kriminalisti v okviru večmesečne preiskave po vsej Sloveniji leta 2010 opravili več kot 30 hišnih preiskav, priprli 17 oseb ter pri tem zasegli orožje in prepovedano drogo. Med aretiranimi je bil tudi Ljubljančan Dragan Tošić, lastnik lokalov Le Petit in Randevu, ki je veljal za vodjo slovenskega dela Šarićeve kriminalne združbe. Balkanskemu baronu kokaina pa naj bi pomagal tihotapiti kokain v Evropo. Na podlagi informacij, ki so jih kriminalisti prejeli od tujih varnostnih organov, naj bi kokain tihotapili iz Južne Amerike do italijanskih pristanišč ter nato na sever Italije. Tam pa naj bi drogo masovno preprodajali kriminalnim skupinam.
Vseh 14 pridržanih oseb je imelo slovensko državljanstvo, v času preiskav pa so bili stari med 25 in 40 let. Hudodelska združba mednarodnih razsežnosti, ki ni delovala samo v Sloveniji, si je z izvajanjem kaznivih dejanj pridobila zelo veliko premoženjsko korist. Konec istega leta so v skupni kriminalistični akciji italijanske, slovenske in srbske policije aretirali še 79 ljudi v več evropskih državah, vse aretacije pa naj bi bile povezane s srbskim kraljem kokaina Šarićem.
Sojenje domnevnemu slovenskemu delu narkokartela t. i. kralja kokaina Darka Šarića se je začelo 10. maja 2011. Na zatožno klop so poleg Tošića sedli še brata Mirzet in Miralem Lucević, Boštjan Kopčič, Dragan Beljkaš, Anes Selman, Peter Khermayer, Sandra Udrih, Đemajli Manđuka, Robert Šabič, Jakob Remškar, Valter Abramovič, Tadej Poljak, Marko Bublič, Dejan Zupan, Suzana Remškar in Zdenka Kondić.
Ob prijetju osumljencev leta 2010 je Slovenijo obiskal tudi takratni srbski premier Mirko Cvetković. Ob obisku Boruta Pahorja pa je akcijo označil za “dokaz dobrega sodelovanja med državama oziroma policijama”. Srbska tiskovna agencija Beta je poročala, da so vsi prijeti osumljenci člani Šarićeve kriminalne združbe.
Sojenje so zaznamovali številni zapleti, maratonsko sojenje je bilo večkrat prekinjeno. Zatem ko so na ponovljenem sojenju prvoobtoženi Tošić ter drugi “balkanski bojevniki” prejeli najvišje zaporne kazni, je vrhovno sodišče lani sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!