Po Natovi vaji v Jadranskem morju je bila od petka do ponedeljka zvečer med Bračem in Splitom zasidrana ena največjih letalonosilk na svetu USS Harry S. Truman. Ameriška letalonosilka na jedrski pogon je prvič zaplula leta 1996, od takrat pa je sodelovala v operacijah v Bosni in Hercegovini, Iraku, Afganistanu, Siriji in Libiji. Letalonosilka je "simbol ameriške zavezanosti Natu in obrambi skupnih vrednot", je poudaril hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, njen obisk pa simbol tesnih odnosov med Hrvaško in Združenimi državami Amerike.
Med Bračem in Splitom je bila nekaj dni zasidrana ena največjih letalonosilk na svetu USS Harry S. Truman. V ponedeljek zvečer je ta v naglici zapustila hrvaške vode, poročajo hrvaški mediji. Ameriška letalonosilka na jedrski pogon je v hrvaške vode zaplula v petek, kot smo poročali, pa ji je hrvaška vlada dovolila vstop za pet dni. Letalonosilka je Hrvaško obiskala potem, ko je država z drugimi zaveznicami Nata, vključno s posadko letalonosilke, sodelovala v Natovi vaji v Jadranskem morju, imenovani Neptun Strike 22.
Medtem ko so vse oči uprte v Ukrajino, je posadka na ladji pripravljena za premik v vsakem trenutku, je za N1 Hrvaška potrdil viceadmiral letalonosilke Curt Renshaw. Dejal je, da je pomembno, da je bila vojaška vaja Neptun Strike 22 izvedena prav zdaj, saj je pokazala popolno pripravljenost vseh članic Nata na primer, ko bo katera od njih potrebovala pomoč.
Uradne razlage, zakaj je letalonosilka predčasno zapustila hrvaške vode, ni. Člani posadke naj bi v ponedeljek prejeli obvestilo, naj se vrnejo na ladjo, zato so odpovedali turistične oglede, kosila, večerje in nočitve. Prav tako ni znano, ali je premik povezan z vse bolj zaostrenimi razmerami v Ukrajini. Hrvaški mediji pa pišejo, da naj bi letalonosilka neuradno še naprej plula nekje v Sredozemlju.
Renshaw je v pogovoru z novinarko N1 Hrvaška vojaškim zaveznikom Združenih držav Amerike (ZDA) sporočil, da Nato še nikoli ni bil močnejši. “Med vajo Neptun Strike 2022 smo sodelovali z 21 partnerskimi državami Nata. Mislim, da je zelo presunljivo, da smo se tako hitro prilagodili, in to dokazuje, kako močno je zavezništvo,” je dejal. Po njegovih besedah je zavezništvo – sploh ob pričakovanih napetostih med Rusijo in Ukrajino – pripravljeno za ukrepanje. “Ena naših največjih prednosti je izjemna okretnost, premikamo se lahko kjerkoli v morju, naša letala lahko vzletajo od kjerkoli,” je opisal.
Dodal je, da se pripravljenost zavezništva Nato nanaša predvsem na zmogljivosti za pomorsko varnost ter pripravljenost za obrambo partnerskih držav. “Bolj kot sodelujemo, večja je stopnja integracije skupnih moči in zmogljivosti vsake države,” je pojasnil Renshaw. Po njegovih besedah je izkupiček vaje Neptun Strike 2022 predvsem priložnost za sodelovanje z 21 partnerskimi državami Nata, ki so je zelo veseli. “Na morju smo imeli priložnost nastopati tudi s hrvaško mornarico, uporabljali smo hrvaški zračni prostor in smo lahko leteli po vsej Evropi,” je dejal.
Na vaji sta sodelovali tudi dve hrvaški ladji, Renshaw pa meni, da so hrvaške posadke opravile izjemno delo. “Res je spodbudno, da lahko vsaka članica Nata zavezništvu ponudi nekaj malo drugačnega. Udeležba teh ladij je bila zelo dobrodošla, in mislim, da je koristila vsem,” je dejal Renshaw.
Od BiH do Iraka, Afganistana, Sirije in Libije
Letalonosilko USS Harry S. Truman so začeli graditi leta 1993, prvič pa je bila na vodi tri leta kasneje. Ameriška mornarica jo je uporabljala po vsem svetu. Zanimivo je, da je bila ena prvih operacij, v kateri je letalonosilka sodelovala, operacija Nata v Bosni in Hercegovini leta 1996, nato pa je bila uporabljena tudi v vojnah v Iraku, Afganistanu, Siriji in Libiji.
Videli smo jo tudi v Sloveniji. V Koprski zaliv je priplula konec januarja leta 2003 na podlagi sodelovanja med Slovenijo in ZDA, leta 2018 pa je na njen krov s tedanjim ameriškim odpravnikom poslov v Sloveniji Gautamom Rano stopil takratni zunanji minister Miro Cerar.
Naslednja destinacija letalonosilke naj bi bil Perzijski zaliv, a se je Pentagon zaradi napetosti z Rusijo in Ukrajino odločil, da jo do nadaljnjega pusti v Sredozemlju.
“Ladja je tako velika, da se znam na njej izgubiti kljub trem letom službe, a boljše službe na svetu ni,” je za N1 Hrvaška povedal Patrick Hageman, pilot helikopterja MH-60 Sierra na letalonosilki.
In res je ladja ogromna. Dolga je 333 metrov, široka več kot 40 metrov, kar je približna velikost treh nogometnih igrišč. Na najširšem delu je široka celo 77 metrov. Visoka je 74 metrov, zaradi dveh jedrskih reaktorjev Westinghouse in štirih parnih turbin pa lahko doseže hitrost nad 30 vozlov. Brez ponovnega polnjenja lahko pluje tri milijone milj oziroma skoraj 25 let, je še poročal N1 Hrvaška.
Letalonosilka sicer sprejme 90 letal in helikopterjev ter več kot šest tisoč članov posadke, od mornarjev, pilotov do vzdrževalcev. Renshaw je povedal, da je takšno ekipo – kljub njeni velikosti – enostavno voditi, saj so vsi zelo motivirani in usposobljeni. Ključno zanj pa je, da so vsi integrirani.
“Večina članov naše posadke pred to turo ni bila na dopustu v pristanišču. To je naš drugi obisk pristanišča, navdušeni so nad spoznavanjem drugih kultur. Nenehno so na svojih mobilnih telefonih, pogovarjajo se s svojimi družinami … Mislim, da je to zanje zelo pozitivna izkušnja,” je opisal. Pravi, da so nazadnje pristali na začetku januarja v Grčiji, kar pomeni, da so bili na letalonosilki več kot mesec dni.
Letalonosilko je v ponedeljek obiskal tudi hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković, ki je poudaril, da je ladja “simbol ameriške zavezanosti Natu in obrambi skupnih vrednot – svobode in demokracije”, njen obisk pa simbol tesnih odnosov med državama. Ob tem je poudaril, da Nato ni grožnja nikomur, ampak gre za obrambno zavezništvo držav, ki živijo in spodbujajo svobodo.
“S krepitvijo enotnosti v Natu spodbujamo mir, kot smo to skupaj storili v Afganistanu, Libiji, Iraku in Sredozemlju ter tako naprej na Kosovu in na obalah Baltika,” je po poročanju N1 Hrvaška dejal Plenković.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje