Rusija je ta konec tedna okrepila svoje sile na meji z Ukrajino, kljub sporočilom Moskve, da končuje nekatere vojaške vaje. Po ocenah ameriškega obrambnega ministrstva je ruski napad na Ukrajino možen kadar koli z malo ali brez opozorila. Nemški kancler Olaf Scholz je danes po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu napovedal, da bo Nemčija še naprej pomagala Ukrajini. Zelenski pa je kasneje sporočil, da so sredo, 16. februarja, ko naj bi se na podlagi informacij, ki so jih pridobili ameriški obveščevalci, zgodila ruska invazija, razglasili za "dan nacionalne enotnosti".
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredo, 16. februarja, razglasil za “dan nacionalne enotnosti”. Prav na ta dan naj bi sicer Rusija na podlagi informacij, ki so jih pridobili ameriški obveščevalci, napadla Ukrajino. “Bilo nam je rečeno, da se bo 16. februarja zgodil napad. Ta dan bomo razglasili za dan nacionalne enotnosti,” je Zelenski zapisal na uradni vladni spletni strani. Na ta dan bodo tako po celi državi razobesili ukrajinske zastave, ob 10. uri dopoldne pa bo zadonela državna himna.
V Združenih državah Amerike so sicer o možnem datumu napada govorili že sredi januarja, a se napad Rusije na Ukrajino takrat ni zgodil. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je po poročanju BBC sporočil, da bodo ZDA preselile svoje veleposlaništvo iz ukrajinske prestolnice Kijev v mesto Lvov na zahodu države. Blinken je pojasnil, da je ta poteza posledica “dramatičnega pospeševanja” v kopičenju ruskih sil na meji z Ukrajino.
Ruski predsednik Vladimir Putin sicer “še naprej krepi sile vzdolž meje z Ukrajino in v Belorusiji, tudi čez ta konec tedna. Na voljo ima veliko več kot 100.000 (vojakov),” je za CNN povedal tiskovni predstavnik John Kirby. Po navedbah Kirbyja ne gre le za številke. “Na voljo so mu zmogljivosti kombiniranega orožja, vse od oklepnih vozil, pehote in posebnih sil do kibernetske, zračne in protiraketne obrambe,” je dejal. “Mislim, da moramo biti vsi pripravljeni, da se (napad) lahko zgodi z malo ali brez opozorila,” je še povedal. Dodal je tudi, da so se pripadniki ameriške nacionalne garde umaknili iz Ukrajine, še vedno pa v državi ostaja manjše število varnostnih sil, kar je povezano z nadaljnjo prisotnostjo ameriških diplomatov.
Medtem v Moskvi ocenjujejo, da še vedno obstaja možnost rešitve spora med Rusijo in Zahodom po diplomatski poti. “Menim, da je še vedno možno,” je odgovoril vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov na vprašanje predsednika Putina. “Ali je še mogoče doseči dogovor s partnerji glede ključnih vprašanj ali je to poskus, da nas potegnejo v neskončna pogajanja?” je na posnetku, ki ga je predvajala ruska državna televizija, vprašal Putin. “Možnosti dialoga še zdaleč niso izčrpane,” je odgovoril Lavrov in predlagal, da pogovore še podaljšajo oziroma razširijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Putin je na izjavo ministra skopo odgovoril: “Dobro.”
Čez dan sta se slišala tudi britanski premier Boris Johnson in ameriški predsednik Joe Biden. Strinjala sta se, da je še vedno prostor za diplomatski dogovor in da Rusija stori korak nazaj v grožnjah Ukrajini. Kot so sporočili v uradni izjavi iz Downing Streeta, bi morebitna ruska invazija povzročila dolgotrajno krizo tako za Rusijo kot za cel svet.
Svetovni voditelji poskušajo umiriti napetosti
Pogovori na ravni voditeljev držav za rešitev trenutnih napetosti med Zahodom, Rusijo in Ukrajino so se danes nadaljevali. Po koncu tedna, ko so se po telefonu med drugim pogovarjali ameriški predsednik Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin, Biden in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter Putin in francoski predsednik Emmanuel Macron, je danes v Kijev odpotoval še nemški kancler Olaf Scholz.
Srečanje Scholza in Zelenskega v Kijevu je trajalo več kot dve uri, dlje, kot je bilo napovedano. Nemški kancler je ukrajinskemu predsedniku obljubil nadaljevanje pomoči. “Nobena država na svetu Ukrajini v zadnjih osmih letih ni zagotovila več gospodarske pomoči kot Nemčija,” je poudaril in pojasnil, da je bila pomoč vredna več kot dve milijardi dolarjev. “Zagotavljam vam, da smo odločeni pomagati tudi v prihodnje,” je dejal Scholz. Nemški kancler je na novinarski konferenci obenem Rusijo pozval, naj se odzove na predloge za dialog, katerih cilj je zmanjšati napetost na rusko-ukrajinski meji. “Vojaške aktivnosti Rusije na ukrajinski meji so nerazumne. Za takšno napotitev vojakov ni razumnih razlogov. Zato Rusijo pozivamo k dialogu,” je dejal Scholz, ki bo v torek obiskal še Moskvo. Dejal je, da zaenkrat ni govora o članstvu Ukrajine v Natu. Po njegovih besedah Moskva dela problem iz nečesa, česar sploh ni na mizi, kar je precej nenavadno. “Zato smo zdaj pred izzivom, da nekaj, kar sploh ni vprašanje, postaja glavno vprašanje,” je dodal.
Medtem pa je Zelenski poudaril, da bi članstvo v Natu Ukrajini zagotavljalo varnost in ozemeljsko celovitost. “Ampak žal ni vse odvisno od nas,” je dodal. “Kdaj bomo tam, ne vem, ampak moramo iti naprej po poti, ki smo jo izbrali,” je dejal. Ukrajinski predsednik je tudi priznal, da obstajajo določena nesoglasja glede ocen nemško-ruske energetske povezave. “Jasno pa razumemo, da Rusija plinovod Severni tok 2 zlorablja za geopolitično orožje,” je dodal. Severni tok 2 naj bi Nemčiji zagotovil neposredno dobavo ruskega plina. Ker ne prečka Ukrajine, ta ne bo mogla zaračunati tranzitnih pristojbin. Projekt je deležen številnih kritik, predvsem iz ZDA, češ da daje Rusiji prevelik vpliv na evropski energetski trg.
Scholz na novinarski konferenci ni neposredno omenil Severnega toka, je pa poudaril, da nihče ne bi smel dvomiti o pripravljenosti in odločenosti Nemčije, da kaznuje Rusijo v primeru napada na sosedo. “V tem primeru bomo ukrepali. To bodo daljnosežni ukrepi, ki bodo pomembno vlivali na ruski gospodarski razvoj,” je dejal Scholz. Dodal je, da od Moskve pričakujejo jasne korake v smeri zmanjšanja napetosti, kar bo, kot je dejal, ruskim sogovornikom v torek tudi povedal.
Danes je v Litvi pristalo vojaško letalo z okrepitvami iz Nemčije. Poleg Natovih sil, ki so že nameščene v tej baltski državi, bo tja pripotovalo še 350 nemških vojakov, med njimi pripadniki izvidniških in artilerijskih enot ter vojaški zdravniki. V Litvo je danes prispelo 70 pripadnikov nemške vojske, Nemčija pa v državo pošilja tudi orožje.
The first part of the #eFP reinforcement is heading to Lithuania 🇱🇹 today. In this way, 🇩🇪 is sending a clear message of solidarity and unity with its allies and friends. The main aim is to facilitate de-escalation. 1/2
— Germany at NATO (@GermanyNATO) February 14, 2022
👇 Three facts about Germany and #eFP: https://t.co/GH6zlJkiRL
Ukrajina od Rusije zahteva odgovore
Vzporedno z obiskom Scholza si Ukrajina prav tako želi priložnosti za dialog z Rusijo v sklopu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je Rusijo in druge ključne članice Ovseja pozval k nujnemu srečanju v roku 48 ur. Kot je dejal, Rusija ignorira formalne prošnje Kijeva, naj pojasni kopičenje svojih sil na meji z Ukrajino, zato je potreben nov korak. Po besedah Kulebe je Ukrajina v petek formalno zahtevala odgovore Rusije glede njenih namenov v skladu z dunajskim dokumentom, sklenjenim v okviru Ovseja. Dunajski dokument iz leta 1990 od 57 članic Ovseja zahteva, da delijo informacije o svojih vojaških silah in se medsebojno obveščajo o večjih vojaških dejavnostih.
Poljsko predsedstvo Ovseju je medtem v nedeljo tvitnilo, da so ga Estonija, Latvija in Litva v luči “nenavadnih vojaških aktivnosti” zaprosile za srečanje z Belorusijo in drugimi zainteresiranimi državami. Sestanek glede dunajskega dokumenta je tako že sklican za danes.
Tako v uradu predsednika Zelenskega kot na ukrajinskem zunanjem ministrstvu pa so danes odločno zavrnili možnost, da bi se Ukrajina zavoljo miru odpovedala svojemu dolgoročnemu cilju članstva v zvezi Nato, poroča ruska tiskovna agencija TASS. To možnost je namreč v nedeljo omenil veleposlanik Ukrajine v Londonu Vadim Pristajko in z njo požel precej začudenja, a jo je nato tudi sam v pogovoru za britanski BBC danes umaknil oziroma zatrdil, da je bila iztrgana iz konteksta. Povedal je, da članstvo v Natu vsekakor ostaja dolgoročna strategija njegove države, ki je tudi zapisana v ukrajinski ustavi.
Ruski obrambni minister napovedal zaključek nekaterih vojaških vaj
Ruski obrambni minister je Putinu danes sporočil, da se nekatere obsežne vojaške vaje v Rusiji in Belorusiji bližajo koncu. Skupne vaje z Belorusijo naj bi potekale do 20. februarja. “Nekatere od vaj se zaključujejo, nekatere bodo končane v bližnji prihodnosti,” je na srečanju s Putinom povedal Šojgu. Dodal je, da nekatere vaje, ki so se začele decembra, še potekajo.
Šojgu je dejal, da so “obsežne” vaje potekale v zahodnih ruskih vojaških okrožjih in v skoraj vseh njenih flotah, med drugim v Barentsovem, Črnem in Baltskem morju in ter na Pacifiku.
Skupna vaja z Belorusijo bo potekala do 20. februarja. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva bodo vpletene sile sprejele ukrepe za krepitev zaščite državne meje pred vdorom skupin oboroženih militantov ter iskanje in odpravo nezakonitih oboroženih skupin in saboterjev. Prav tako bodo odpravile vrzeli in poti, ki bi lahko bile uporabljene za dostavo orožja in streliva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!