Kakšno je življenje v italijanskem mestecu, kjer so hiše prodajali za 1 evro

V starem mestnem jedru Mussomelija se zabava šele začenja. Okoli 6.000 ljudi je nagnetenih v ozkih ulicah okoli cerkve Madonna dei Miracoli, vsi čakajo na začetek dogajanja. Ulice so razsvetljene kot ob božiču – med stavbami žarijo svetlobni loki v neonsko modri, beli, zeleni in rdeči barvi. Svečano osvetljena je tudi baročna fasada cerkve, nad vhodom pa sveti napis "W MARIA" ("Živela Marija" op. a.).

In nato iz cerkve prinesejo leseni kip Device Marije, skoraj v celoti prekrit z dragocenim zlatim nakitom, ki so ga čez leta darovali prebivalci mesta. Kip, visok skoraj 180 centimetrov, stoji na masivni leseni platformi, ki jo nosi več kot 20 moških. Po stopnicah cerkve ga odnesejo po strmi ulici v središče mesta, nato pa še uro ali dve v procesiji po mestu — ob spremljavi godbe, ognjemetov in tisočev domačinov, ki kip spremljajo na vsakem koraku.

Dobrodošli v mestu, kjer hiše prodajajo za en evro — kraju z močno lokalno skupnostjo, globoko ukoreninjenimi tradicijami in odprtimi vrati za ljudi z vsega sveta. Seveda je treba te hiše popolnoma prenoviti, a poleg njih ponujajo tudi t. i. "premium" hiše, ki so pogosto že vseljive, potrebujejo le manjša obnovitvena dela in se prodajajo od okoli 12.000 evrov naprej. Občina je dala prvo serijo hiš v prodajo leta 2017, od takrat pa so prodali okoli 450 nepremičnin, od tega 150 po simbolični ceni enega evra, pravi Cinzia Sorce iz agencije Agenzia Immobiliare Siciliana, ki je projekt zagnala.

Mesto, ki še vedno živi

Mussomeli je eden od pionirjev projekta hiš za en evro v Italiji. Ko ljudje prvič slišijo za hiše po en evro, so običajno bodisi radovedni bodisi skeptični. Kako je lahko hiša cenejša od skodelice kave? V kakšnem stanju je? Ali v teh mestih sploh kdo živi ali gre za zapuščene vasi visoko v gorah, daleč od vsega? Gotovo mora biti nek trik, kajne?

V primeru Mussomelija je odgovor jasen: mesto je zelo živo in ima približno 5.000 prebivalcev. Čeprav ni velikih trgovskih verig, najdemo tam vse, kar prebivalci potrebujejo za udobno življenje — zdravnike, veterinarje, mehanike, trgovine, športne objekte, bolnišnico in zasebno kliniko. Ob tem so tu še številne restavracije, picerije, kavarne in bari. Poleti so skoraj vsak večer dogodki v mestnem jedru — koncerti, plesi in procesije. Največja procesija poteka 8. septembra, na praznik "La Madonna di Mussomeli".

"Pričakovala sem zapuščeno mesto, kjer se nič ne dogaja, a prijetno me je presenetilo, da sem se motila," pravi Barbara Maerkl iz Nemčije, ki se je tja preselila leta 2024 in kupila "premium" hišo. "Poleti je Mussomeli izjemno živahen. Dogodki, prazniki, živa glasba — vedno se nekaj dogaja. To me je res očaralo."

Tudi domačini, ki so se tja vrnili, svoje odločitve ne obžalujejo.

"Kratko sem živela v Torinu zaradi službe, a želela sem, da moji otroci odraščajo na jugu, v bolj umirjenem okolju. Z možem in otroki smo se vrnili v Mussomeli," pravi Sorce. "Tu nimam težav s prometom, lahko grem med odmorom domov na kosilo. Vse imam blizu — kino, lokale, restavracije. Pozimi grem lahko na sprehod ob enajstih zvečer. V mestu tega ne bi mogla."

Prijaznost in odprtost domačinov

Tudi tujci, ki so se naselili v Mussomeliju, poudarjajo izjemno toplino domačinov. "Ljudje so me sprejeli odprtih rok. Tako dobro sem se počutila, da sem ostala," pravi Maerkl.

"Ker je mesto majhno, te hitro spoznajo. To je precej drugače kot v velikih mestih," dodaja Tahira Khan iz Singapurja, ki je tja prišla decembra 2024.

Za prebivalce Mussomelija je gostoljubnost nekaj samoumevnega. Primer je Maria Anne Valenza, ki je skupaj z družino odprla penzion Manfredomus s pogledom na grad Manfredonico iz 14. stoletja. Njeni gostje se znova in znova vračajo — ne le zaradi udobja in čudovitega razgleda, temveč predvsem zaradi prijaznosti družine.

"Rada spoznavam ljudi iz drugih kultur. Vedno se od njih nekaj naučim. Pogosto jih povabimo, da praznujejo z nami — mislim, da jim tako pokažemo pravo Sicilijo," pravi Valenza.

Jug Italije, kjer so ljudje odprti

Župan Giuseppe Catania pravi, da je odprtost del sicilske identitete: "Skozi zgodovino smo živeli pod tujimi vplivi. Znamo se prilagoditi in sprejeti nove ljudi," je povedal. Včasih je bilo mesto bolj zaprto vase, danes pa je odprto svetu — tudi zaradi projekta hiš za en evro, ki je prinesel kulturno izmenjavo.

Tudi Sicilija je v družbenih vprašanjih presenetljivo odprta. Leta 2013 je sodišče v Trapaniju kot prvo v Italiji priznalo pravico transspolne ženske do ženskega potnega lista brez operacije, podobno so štiri leta pozneje odločili tudi v Caltanissetti, nedaleč od Mussomelija.

"V Mussomeliju so ljudje vedno prihajali in odhajali," pravi Sorce. "Veliko jih je odšlo delat v tujino. Tujci tu nikoli niso bili nekaj slabega." Pred kratkim je župan v mesto pripeljal zdravnike iz Argentine, da bi zapolnili primanjkljaj v bolnišnici. Danes tam živi živahna argentinska skupnost, bolnišnica pa ponovno dobro deluje.

Tudi pokrajina privablja nove prebivalce. Mussomeli leži v slikoviti gričevnati notranjosti Sicilije, kjer hiše v starem mestnem jedru delujejo, kot da lebdijo v zraku. "Mesto je videti kot jaslice," pravi Sorce. "Ali pa kot grške vasice — bele in modre hiše na skalah."

Khan dodaja: "Nekateri predeli me spominjajo na Kanado, drugi na Sredozemlje." Okolica ponuja ogromno izletov: Sutera, Caltanissetta, znamenita Villa Romana del Casale z rimskimi mozaiki, Agrigento z Dolino templjev in Palermo so le uro ali dve stran. Do morja pa je le 40 minut vožnje.

Velika sprememba za majhen denar

Projekt hiš za en evro je Mussomeli popolnoma preoblikoval. Po vojni je prebivalstvo z okoli 18.000 ljudi začelo hitro upadati, staro mestno jedro pa je samevalo. Leta 2015 je novi župan zagnal projekt, s katerim so želeli oživiti zgodovinsko središče in privabiti ljudi od drugod.

Osem let pozneje projekt prinaša rezultate: danes v mestu živijo prebivalci iz 18 držav, število prebivalcev pa se je prvič po 20 letih povečalo. Mesto se je pojavilo na turističnem zemljevidu, odprle so se nove restavracije in nastanitve, gradbeniki imajo polne roke dela, turistov je skoraj desetkrat več kot leta 2016.

"Projekt je najlepša stvar, ki se nam je zgodila," pravi Sorce in dodaja, da je spremenil miselnost in mestu odprl svet.

Tudi domačini, ki so bili na začetku skeptični, so tujce sprejeli odprto. "Skoraj vsak teden imamo kakšno procesijo, praznovanje, praznik svetnika. To je res nekaj posebnega. In ljudje tukaj znajo praznovati," pravi Maerkl. Župan Catania dodaja, da je živel tudi v Rimu in Bologni, a da Mussomelija ne bi zamenjal za nič na svetu".

In očitno ni edini, ki razmišlja tako.