Menu Item
Zgodaj zjutraj so se reševalne ekipe prebile do mesta, kjer je strmoglavil helikopter z iranskim predsednikom Ebrahimom Raisijem. Na strmem pobočju so našli le rep helikopterja, kabina je namreč v celoti pogorela. Reševalci so lahko le potrdili smrt vseh devetih potnikov. Iran je ostal brez predsednika in pretendenta za najvišji položaj v državi.
Pokojni iranski predsednik Ebrahim Raisi je že pred izvolitvijo leta 2021 veljal za vplivnega človeka, z močnimi povezavami med sodnimi in religijskimi elitami. Dobro se je razumel tudi z vrhovnim iranskim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem, ki ima v Iranu glavno in zadnjo besedo pri vseh političnih odločitvah. Kot piše Al Džazira, je bil 63-letni Raisi kot trdno usmerjen in versko konservativen politik viden kot naravni naslednik 85-letnega Hameneja, človeka, ki ga je pripeljal na številne pomembne položaje.
Raisi se je rodil v kleriški družini. Kot študent je sodeloval v demonstracijah proti šahu Mohamedu Rezi Pahlaviju, ki ga je z oblasti odnesla islamska revolucija leta 1979. Po študiju pri številnih islamskih učiteljih je začel delovati v pravosodju in bil tožilec v različnih mestih, tudi v Teheranu. V vmesnem obdobju je bil član komisije, ki je odločala o usmrtitvah političnih zapornikov.
Za predsedniški položaj se je prvič potegoval leta 2017 in bil poražen proti aktualnemu predsedniku Hasanu Rohaniju. Leta 2019 so ga imenovali za šefa pravosodne veje, leta 2021 pa je na predsedniških volitvah sledila zmaga. Volitve sta zaznamovali nizka volilna udeležba pri le 48,8 odstotka in prepoved nastopanja za nekatere zmernejše kandidate. Kot predsednik je ohranjal dobre odnose z ajatolo Hamenejem, podpore pa je bil deležen tudi v vladnih, vojaških in teokratskih krogih.
Kljub temu so njegov mandat zaznamovali številni pretresi. Od pandemije covida do ekonomskih težav. Največjo preizkušnjo so predstavljali množični protesti, ki so izbruhnili leta 2022 po smrti Kurdinje Mahse Amini, ki je umrla v priporu moralne policije, potem ko naj bi kršila pravila o nošenju hidžaba. Demonstracije, v katerih je umrlo na stotine ljudi, na tisoče protestnikov pa je bilo aretiranih, so bile sprva usmerjene proti strogim islamskim pravilom oblačenja za ženske, nato so prerasle v odkrito nasprotovanje oblastem. Ob vse večjem pritisku vladajočih so se leta 2023 izpele.
Kako pa bo smrt predsednika Raisija vplivala na Iran, v katerem ima sicer pomembnejšo vlogo ajatola? Sanam Vakil z londonskega mislišča Chatham House je za CNN ocenila, da Raisi ni bil močan posameznik, da pa se je njegova smrt zgodila v zelo negotovih časih za državo. Ob tem je izpostavila nizko udeležbo na marčevskih parlamentarnih volitvah, kar naj bi nakazovalo upad podpore vladajoči eliti. “Iran se je močno premaknil v konservativno smer, na vseh institucijah prevladujejo trdi konservativci. Z Raisijevo smrtjo se odpira priložnost za bolj zmernega kandidata,” je Vakil ocenila za CNN.
Vodja mednarodnih dopisništev pri BBC Lyse Doucet pa je ocenila, da je pokojni predsednik stal tik pod vrhom politične moči v Iranu in bil glavni pretendent, da se na vrh tudi povzpne. Kot je povedala za BBC, bo smrt glavnega kandidata za novega ajatolo le še podžgala špekulacije okoli Hameneja, njegove starosti in zdravstvenega stanja. Raisijeva smrt ne bo spremenila smeri iranske politike, bo pa test za konservativne funkcionarje, ki so zasedli najvišje položaje.
Obe analitičarki izpostavljata, da sprememb v zunanji politiki Irana ne gre pričakovati. Se je pa smrt predsednika zgodila v napetem obdobju, ko smo znova priča razgretim razmeram na Bližnjem vzhodu. Prav Iran velja za glavnega podpornika islamističnih gibanj, ki se borijo proti Izraelu, v minulih mesecih pa sta državi drugo drugo napadli iz zraka.
Bonus video: kaj morate vedeti pred evropskimi volitvami?
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje