Znanstveniki se zadnjih 20 let trudijo obnoviti populacijo ptičev klavžarjev, ki so pred okoli 300 leti v srednji Evropi skoraj popolnoma izumrli. Nove populacije je treba znova naučiti selitvenih poti na jug, kar pa biologi počnejo na prav poseben način.
Ptič klavžar je v srednji Evropi izumrl pred približno 300 leti. Sedaj, ko se populacija obnavlja, ga morajo znova naučiti zdaj že dolgo pozabljenih migracijskih poti.
Strokovnjaki, ki so za klavžarje nekakšni “krušni starši”, so se izziva lotili tako, da jih v majhnem ultralahkem letalu vodijo iz Avstrije do Španije. Za 2.800 kilometrov dolgo pot bi lahko 36 ptičev potrebovalo tudi do 50 dni, piše britanski Guardian.
Med letom ptičem oskrbniki mahajo in vzklikajo spodbudne besede. Letalo pilotira biolog Johannes Fritz, ki se je ideje tudi domislil. Plovilo ima zadaj majhen motor in rumeno padalo, s pomočjo katerih ostaja v zraku.
Klavžar ali grivasti ibis je velika ptica selivka, ki živi v pustih, polpuščavskih in skalnatih življenjskih okoljih, velikokrat, ne pa vedno, blizu tekočih voda. Velja za zelo ogroženo vrsto in je pri nas zaščiten. Domnevajo, da je bil klavžar v srednjem veku na Krasu, v Istri in Dalmaciji pogosta ptica in da so ga večkrat tudi upodobili. Nekatere predstavnike te skrajno ogrožene vrste pa smo v zadnjih letih nekajkrat opazili tudi pri nas. Tako je denimo oktobra lani fotograf klavžarja opazil na Cerkniškem polju, v Postojni pa je priletel kar na okensko polico.
Foto: Zoran Vidrih
Ne vedo, v katero smer naj letijo
Po besedah biologa Fritza gre za prvi poskus uporabe takšne tehnike. Biologa je navdihnil film Amy in divje gosi (Fly Away Home), v katerem se glavni lik loti podobnega podviga, le da za gosi. Film pa je navdihnilo delo kanadskega naravoslovca Billa Lishmana, ki je kanadske gosi na enak način učil migracijskih poti leta 1988.
Klavžarji so bili nekoč razširjeni v severni Afriki, na Arabskem polotoku in po večini Evrope, a so jih v večini izlovili in jim uničili habitate. V srednji Evropi so z izjemo majhnih populacij v živalskih vrtovih že več kot 300 let izumrli.
Poskusi njihove ponovne namnožitve so bili po navedbah Guardiana v zadnjih 20 letih uspešni. Toda ptiči sedaj ne vedo, v katero smer leteti čez zimo. Njihovi prvotni samostojni poskusi so se končali klavrno, saj so namesto v ugodne južnejše kraje leteli drugam in umrli.
Da bi jih pripravili na potovanje, so jih pri zgolj nekaj dnevih starosti vzeli iz kolonij v avstrijskem živalskem vrtu Rosegg in jih predali v oskrbo “krušnim staršem”, na katere bi se “navezali”. Ko se to zgodi, ptič človeku dovolj zaupa, da mu sledi po migracijski poti.
Foto: Waldrappteam.at
Trenutno je jata še vedno na poti, na končni cilj, v Andaluzijo, bo po pisanju Guardiana prispela v začetku oktobra.
Oskrbniki z vsakim ptičem spletejo posebno vez, jih hranijo, čistijo, skrbijo za njihova gnezda. Ko dosežejo kraj prezimovanja, klavžarji postanejo v celoti neodvisni in oskrbnikov ne potrebujejo več, a jih kljub temu prepoznajo še leta kasneje.
Populacija klavžarjev se je od leta 2002 povečala z nič na skoraj 300 primerkov. Leta 2011 je prvi klavžar med zimo brez pomoči poletel iz Bavarske do Toskane.
Prve generacije se že razmnožujejo v divjini in svoje mladiče učijo migracijskih poti, ki so jih naučili ljudje. Fritz pa bi želel podobne podvige izvesti tudi z drugimi vrstami ptic, denimo gosmi, žerjavi in štorkljami, še piše Guardian.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje