Gre za predstavnika skrajno ogrožene vrste, ki je pri nas izumrla že pred 400 leti.
Boris Arko iz Postojne je bil nemalo presenečen, ko je na oknu zagledal velikega ptiča z velikim kljunom in perjanico okoli vratu.
“Priletel je na mojo polico, potem pa tam ostal pol ure,” nam je povedal. “To se zgodi le enkrat v življenju”, je eden od komentarjev na Facebooku, kjer je objavil fotografije nenavadnega obiskovalca. Boris pa je dejal, da se je njemu zgodilo dvakrat. “Malo sva se pogovarjala, potem pa je odletel in se čez nekaj časa spet vrnil. Ne vem, zakaj, ker mu nisem ponudil ničesar.” Na vprašanje, ali je ptiča takoj prepoznal, je Boris odgovoril, da ga ni, je pa uporabil aplikacijo za prepoznavanje ptičev, in ta mu je takoj povedala, da gre za klavžarja.
Skrajno ogrožena vrsta, ki je pri nas izumrla pred 400 leti
Klavžar ali grivasti ibis je velika ptica selivka, ki živi v pustih, polpuščavskih in skalnatih življenjskih okoljih, velikokrat, ne pa vedno, blizu tekočih voda, pravi slovenska Wikipedija.
Velja za zelo ogroženo vrsto in je pri nas zaščiten. Veliki gladko črni klavžar ima razpon peruti od 120 do 135 centimetrov in poprečno tehta 1 do 1,5 kilograma. Gnezdi v kolonijah na klifih v skalnatih predelih jugovzhodne Anatolije, puščavah Srednjega vzhoda in Afrike. Nekdaj je bil klavžar veliko bolj razširjen po Srednjem vzhodu, Severni Afriki in tudi na ozemljih vse do Alp, čeprav je pri nas izumrl že pred 400 leti, še piše Wikipedija. Vrsto so nekdaj zelo cenili faraoni v starem Egiptu.
Leta 2004 so populacijo klavžarjev v divjini ocenili na približno 420, v ujetništvu pa naj bi jih bilo takrat približno 1.500. Stalno je naseljen le v Maroku, Turčiji in Siriji. Ga pa poskušajo ponovno naseliti v Avstriji, zato ga zadnje čase vse pogosteje opažamo tudi pri nas, nam je povedal Alen Ploj iz DOPPS. Večinoma gre za ptice, ki se pri nas ustavijo na svoji selitveni poti, tukaj pa za zdaj ne gnezdijo. Žal pa se klavžarjevi obiski in srečanja s človekom ne končajo vedno srečno, o čemer smo poročali tudi mi. Klavžar se človeka ne boji, zato je lahek plen. Ker pa je zaščiten, je njegovo plenjenje prepovedano in kaznivo. Vsi klavžarji so tudi opremljeni z oddajniki, tako da lahko naravoslovci spremljajo njihovo gibanje.
Domnevajo, da je bil klavžar v srednjem veku na Krasu, v Istri in Dalmaciji pogosta ptica in da so ga večkrat tudi upodobili. Tako njegovo podobo najdemo na eni od fresk v hrastoveljski cerkvi sv. Trojice, v podružnični cerkvi v Gradišču pri Divači, v grbu koprske plemiške družine Elio in na portalu gradu Lukovec v Občini Log – Dragomer. Slovensko ime pa mu je v začetku 19. stoletja v svojih ornitoloških zapiskih nadel Žiga Zois.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje