Kino, koncerti in šport za mnoge Evropejce nedosegljivi. Kako je v Sloveniji?

Približno 46 milijonov prebivalcev Evropske unije si zaradi finančnih omejitev ne more privoščiti rednega udejstvovanja v prostočasnih dejavnostih, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat za leto 2025. To pomeni približno vsakega osmega prebivalca EU, starejšega od 16 let. Razlike med državami so precejšnje, saj se deleži ljudi, ki si aktivnosti ne morejo privoščiti, gibljejo od slabih štirih do več kot 27 odstotkov, poroča Euronews.

Najslabše je v Grčiji, kjer si rednih prostočasnih dejavnosti ne more privoščiti 27,3 odstotka prebivalcev. Sledi Romunija s 23,3 odstotka, med državami z najvišjimi deleži pa so še Litva (17,9 odstotka), Latvija (16,2 odstotka) in Madžarska (15,8 odstotka). Evropsko povprečje znaša 12,1 odstotka.

Kako pa se je odrezala Slovenija?

Slovenija se je uvrstila pod evropsko povprečje. Rednih prostočasnih dejavnosti si zaradi pomanjkanja denarja ne more privoščiti 9,2 odstotka prebivalcev Slovenije, starejših od 16 let, kar je 2,9 odstotne točke manj od povprečja EU.

Slovenija si z Irsko deli 21. mesto med 34 državami, razvrščenimi od najvišjega do najnižjega deleža. Bolje se je odrezala tudi od nekaterih gospodarsko močnejših držav, denimo Nemčije (11,7 odstotka), Francije (13,9 odstotka) in Švice (13 odstotkov).

Še občutno bolje pa kaže sosednji Hrvaški, kjer si rednih prostočasnih dejavnosti ne more privoščiti le 3,9 odstotka prebivalcev, najmanj med vsemi državami v primerjavi. Razlika med Slovenijo in Hrvaško tako znaša 5,3 odstotne točke.

Med državami z najnižjimi deleži sledijo Češka (4,1 odstotka), Luksemburg (5,4 odstotka) ter Norveška in Slovaška (obe 5,7 odstotka).

Višji dohodki še ne pomenijo dostopnejšega prostega časa

Čeprav bi bilo na prvi pogled logično, da si prebivalci premožnejših držav lažje privoščijo prostočasne dejavnosti, podatki kažejo malce drugačno sliko. Analiza Euronews Business, ki je zajela 33 evropskih držav, je pokazala, da razlike v dohodkih pojasnijo manj kot petino razlik v dostopnosti prostočasnih dejavnosti med državami.

Zgovorna je primerjava Češke, Estonije, Latvije in Litve, ki imajo skoraj enak mediani ekvivalentni dohodek. Kljub temu si na Češkem rednih prostočasnih dejavnosti ne more privoščiti le 4,1 odstotka prebivalcev, v Litvi pa kar 17,9 odstotka. Podobno je v Franciji in na Cipru, ki imata skoraj enak mediani dohodek, a se s finančnimi omejitvami v Franciji sooča 13,9 odstotka prebivalcev, na Cipru pa le 6,3 odstotka.

Razlike lahko vidimo tudi med spoloma

Podatki razkrivajo tudi razlike med spoloma. V skoraj vseh evropskih državah si ženske težje privoščijo redne prostočasne dejavnosti kot moški. Na ravni EU se s tovrstnimi omejitvami sooča 13 odstotkov žensk in 11,1 odstotka moških. Največje razlike so zaznali v Litvi, Romuniji, na Danskem in v Franciji.

Še izrazitejše so razlike glede na socialno-ekonomski položaj. Med ljudmi, ki živijo pod pragom tveganja revščine, si rednih prostočasnih dejavnosti ne more privoščiti 29 odstotkov, kar je več kot trikrat toliko kot med tistimi nad pragom. Raziskovalci ob tem opozarjajo, da nekateri ljudje dejavnosti označijo kot nepotrebne, čeprav si jih v resnici ne morejo privoščiti.

Eurostat med prostočasne dejavnosti uvršča šport, obiske kina, koncertov in druge dejavnosti zunaj doma, ki zahtevajo izdatke za vstopnice, prevoz, opremo ali članarine. Njihova dostopnost pa ni pomembna le za kakovost preživljanja prostega časa, temveč tudi za duševno zdravje in socialno vključenost. Raziskave namreč redno udejstvovanje v teh dejavnostih povezujejo z boljšim duševnim počutjem ter manj simptomi depresije in tesnobe.