Sindikati javnega sektorja med oblastniškimi napadi in ignoranco ter januarska povišica

Javni sektor in z njim sindikati, ki branijo pravice zaposlenih javnih uslužbencev pa tudi vseh drugih delavcev, so postali ena glavnih tarč napadov tako predsednika vlade Janeza Janše kot koalicijskih partnerjev. Vlada si je zadala cilj, da sklesti javno upravo. Najprej je predsednik vlade ocenil, da je 50.000 javnih uslužbencev treba z mehkimi metodami prerazporediti v dele javnega sektorja, kjer kadra primanjkuje, del pa prezaposliti v gospodarstvo. Portal Necenzurirano je le nekaj dni za tem objavil, da iz proračunskih dokumentov izhaja zmanjšanje števila zaposlenih za deset odstotkov v prihodnjem letu in še deset odstotkov v letu 2028 glede na predhodno leto, kar bi skupaj pomenilo dobrih 37.000. Da tega v dokumentu ni več, je kasneje potrdil Janša in napovedal posvetovalni referendum o tem vprašanju.

Hkrati so v vladi ocenili, da je dogovorjena plačna reforma prevelik finančni zalogaj za proračun in da je treba plačni sistem preoblikovati.

Vse to so vprašanja, o katerih bi se morali vlada in sindikati javnega sektorja pogajati, a kljub poletnim vladnim obljubam o septembrskem srečanju pogajalcev vlada niti svoje pogajalske skupine še ni imenovala.

O tem smo spraševali že pred enim mesecem na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo in pisno so nam odgovorili, da "je postopek imenovanja vladne pogajalske skupine v pripravi - ko bo imenovana, bo usklajen tudi datum prvega srečanja pogajalskih skupin".

Kljub kar nekaj rednim in dopisnim vladnim sejam, pa tudi pozivom sindikatov za pogajalsko mizo, do imenovanja članov ni prišlo.

Oblast je ranjena žival

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ocenjuje, da se skozi neimenovanje članov kaže splošen odnos do sindikatov, ki se je začel že po oblikovanju vladajoče koalicije. Takrat je bil v parlamentarno proceduro vložen zakonski predlog, s katerim bi zaposlenim onemogočili, da bi se jim sindikalna članarina odvajala neposredno od plače, a je zaradi interventnega zakona na čakanju.

"Že to je bil jasen znak, da želijo vladajoči otežiti delo sindikatov in omejiti njihovo moč." Nadaljevalo se je, nadaljuje Štrukelj, z izključevanjem sindikatov iz strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje, medtem ko sodelujejo predstavniki delodajalcev. Sindikati so svoj glas z ukinitvijo Uradniškega sveta izgubili tudi pri izbiri najvišjih državnih uradnikov.

"V parlamentu smo nedavno videli tudi poskus koalicijskih strank, ki so želele SVIZ-u omejiti delovanje v izobraževalnih ustanovah pod pretvezo političnega delovanja, da ne omenjam s kakšnimi vse izrazi so nas želeli nasploh diskreditirati," je jasen Štrukelj, ki meni, da se bo s približevanjem referendumskemu dnevu 6. decembra, na katerem se bodo volivke in volivci opredeljevali do interventnega zakona, poskus diskreditacije sindikatov še stopnjeval.

"Oblast je ranjena žival, ki bo uporabila vso moč, ki ji je še ostala, da bi diskreditirala nasprotnika, kot razume sindikate," ocenjuje vodja KSJS, potem ko je vladajoča koalicija minuli konec tedna izgubila dva referenduma.

Preložitev bremena na delodajalca

Tudi Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, dejstvo, da vlada z vidika spoštovanja socialnih partnerjev in socialnega dialoga še ni imenovala pogajalske skupine, označuje za nesprejemljivo. "Medtem ko nimamo nobene informacije, kdaj naj bi se sestali, vlada v javnost sporoča svoja razmišljanja o zamrznitvi izvajanja plačne reforme, spremembah plačnega sistema z uvajanjem ločenih oziroma izvzemanjem posameznih plačnih stebrov ... skratka vsebine, ki bi absolutno morale biti predmet socialnega dialoga."

Ob tem sindikate skrbijo tudi napovedi, da v proračunu za prihodnje leto ne bo dovolj denarja za izvajanje plačne reforme. V prvih treh obrokih je celoten dvig plač na podlagi dogovorjene reforme dobilo 22 odstotkov javnih uslužbencev, medtem ko četrta tranša sledi z decembrsko plačo januarja.

"Nedavno je državni sekretar z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino na parlamentarnem odboru priznal, da jim v prihodnjem proračunu ministrstva manjka 428 milijonov evrov. Kakšne ukrepe si lahko ob tem predstavljamo, razen reze v plače?" se sprašuje Štrukelj, ki pravi, da so tudi v visokem šolstvu razmišljali o povečanju pedagoške obveznosti, a je vlada za zdaj umaknila obe noveli, ki se tega dotikata.

Izbira med storitvijo in plačo

Vlada se je namesto zmanjševanja števila zaposlenih za deset odstotkov, kar smo sicer pozdravili, lotila načrtovanja sredstev za plače na način, da bo zmanjšalo nakazila javnim zavodom, s tem pa odgovornost preložila na delodajalce, meni Počivavšek, ki tovrstnega načina ne odobrava. "A očitno se bodo s tem problemom ukvarjali drugo leto," dodaja.

Čeprav je predsednik vlade Janša dejal, da delovna mesta v zdravstvu in socialnem varstvu naj ne bi bila ogrožena, saj da je tam kadrovsko pomanjkanje, strah in negotovost nista bili nikoli dobra popotnica za zaposlovanje in dobre storitve, meni predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. Ki kljub temu da plače za zaposlene na področju zdravstva in socialnega varstva pridejo iz zdravstvene blagajne, poudarja, da če bo v njej manj sredstev, bo tudi manj bodisi za plačilo zdravstvenih storitev bodisi za plače. "Ne eno ne drugo ne bi bilo dobro."

Ministrstvo za finance za N1: januarsko izplačilo je predvideno

V sindikatih še opozarjajo, da bi bila v primeru enostranskega posega v dogovorjeno plačno reformo splošna stavka neizogibna.

Z ministrstva za finance so za N1 odgovorili, da se plačna reforma glede dinamike izplačil ni spreminjala, zato je decembrski obrok, ki bo izplačan januarja, predviden.