Menu Item
Jutri bo v Tokiu potekala pogrebna slovesnost ob smrti nekdanjega japonskega predsednika Šinza Abeja, ki je bil julija ustreljen na predvolilnem shodu v Nari. Med predstavniki več kot 210 držav bosta tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in nekdanji predsednik vlade v Abejevem času Miro Cerar. Gre za prvi slavnostni pogreb politika po letu 1967, ki bo japonske davkoplačevalce stal 12 milijonov evrov, zaradi česar so se Japonci pretekli teden odpravili na ulice. Kako bo potekala slovesnost in zakaj je bila Abeju dodeljena ta posebna čast, ki je načelno rezervirana za člane kraljeve družine?
Medtem ko v Tokiu že pristajajo tuji državniki, v sloviti tokijski areni Nippon Budokan potekajo vaje in priprave pred jutrišnjo pogrebno slovesnostjo ob smrti nekdanjega predsednika vlade Japonske in poslanca predstavniškega doma Šinza Abeja, ki je bil tudi predsednik vlade z najdaljšim stažem na Japonskem (premier je bil od leta 2012 do 2020). Takšne državne slovesnosti so sicer rezervirane le za japonsko kraljevo družino, na tokijskih ulicah se je v minulih dneh zbralo na tisoče ljudi, ki temu nasprotujejo. Dogodka se bo po poročanju medijev udeležilo več kot 700 tujih gostov.
Okoli arene veljajo stroge omejitve, zaprte so okoliške ulice, tudi zračni prostor, za varnost v prestolnici skrbi več deset tisoč policistov.
V Tokio Urška Klakočar Zupančič in Miro Cerar
Med državniki z vsega sveta sta udeležbo na pogrebni slovesnosti potrdila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič kot vodja delegacije Republike Slovenije in nekdanji premier Miro Cerar, saj je japonska vlada na dogodek povabila vse nekdanje predsednike držav in vlad, ki so se v preteklosti srečali z Abejem. Cerar in Abe sta se srečala leta 2016, ko sta na Japonskem potrdila prijateljske odnose med državama in se zavzela za njihovo nadaljnjo poglobitev zlasti na gospodarskem področju. Cerar je takrat tudi nastopil na uvodnem panelu mednarodnega foruma o znanosti in tehnologiji v družbi, kjer je bil med glavnimi govorci. Z Abejem se je leta 2013 srečal tudi predsednik republike Borut Pahor, ki pa se pogrebne slovesnosti ne bo udeležil, saj se jutri vrača iz New Yorka, kjer je na uradnem sprejemu za predstavitev kandidature Slovenije v Varnostni svet OZN, danes ima tam tudi nagovor.
Kot so sporočili iz državnega zbora, bo predsednica Urška Klakočar Zupančič v okviru delovnega obiska Japonske imela tudi več dvostranskih pogovorov z visokimi predstavniki Japonske. Že danes zvečer se bo udeležila sprejema, ki ga organizira premier Fumio Kišida.
Med tridnevnim obiskom Tokia se bo srečala še z drugimi vabljenimi visokimi gosti iz tujine, s slovensko skupnostjo na Japonskem, predstavniki lokalne in državne politike, obiskala bo parlament, v katerem jo bo na pogovoru sprejel japonski predsednik parlamenta Hirojuki Hosoda, in se sestala tudi s člani japonsko-slovenske parlamentarne Skupine prijateljstva.
Predstavniki iz več kot 210 držav
Aktualni predsednik vlade Fumio Kišida že od jutra sprejema državnike, ki se bodo udeležili jutrišnje slovesnosti. Kot smo že poročali, so prihod napovedali predstavniki iz več kot 210 držav, v Tokiu je že pristala podpredsednica ZDA Kamala Harris, udeležbo sta napovedala tudi kanadski premier Justin Trudeau in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Na Japonsko bodo pripotovali tudi drugi ministri in javne osebnosti, na primer nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy in predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Peking bo na Japonsko poslal nekdanjega ministra za znanost in tehnologijo, za katerega v Tokiu – tako BBC – še niso slišali.
Nasprotovanja na ulicah
Japonska bo za državni pogreb umorjenega nekdanjega premierja namenila 1,7 milijarde jenov (12 milijonov evrov). Po javnomnenjskih anketah nekaj več kot polovica (53 odstotkov anketirancev) nasprotuje takšni porabi javnega denarja, zaradi česar je tudi padla priljubljenost aktualnega premierja Fumia Kišide. Na tokijskih ulicah se je minuli teden zbralo več 10 tisoč protestnikov, ki so zahtevali preklic drage pogrebne slovesnosti, navaja BBC. V znak protesta proti dragemu državnemu pogrebu pa se je blizu premierjevega urada v Tokiu prejšnjo sredo zažgal starejši moški.
Čeprav Šinzo Abe nikoli ni bil najbolj priljubljen politik na Japonskem, mnogi menijo, da je državi vrnil stabilnost z ekspanzivno denarno in fleksibilno fiskalno politiko ter strukturnimi reformami, ki so znane pod enim pojmom “abenomika.”
“Bil je pred svojim časom,” meni politolog in nekdanji Abejev svetovalec Kazuto Suzuki, ki pravi, da je Abe želel prevzeti pobudo in je povezal vse transpacifiške države v ekonomsko partnerstvo ob naraščajoči kitajski dominanci, potem ko se je Trump leta 2016 umaknil iz transpacifiškega prostotrgovinskega partnerstva, ki ga je ZDA podpisala pod Obamovo administracijo. Imel je tudi posebno vlogo pri oblikovanju posebnega zavezništva med ZDA, Japonsko, Avstralijo in Indijo, imenovanega Quad. Spet drugi ga vidijo kot nekoga, ki ni odgovarjal ljudem. “Kar je delal, je delal v nasprotju z ustavnimi načeli, v nasprotju z demokratičnimi načeli,” je povedal profesor tokijske univerze Sophia Koiči Nakano.
Znan je njegov poseg v reinterpretacijo japonske povojne ustave, s katero so se Japonci v devetem členu odrekli pravici do vojne (in vojske), imeli pa so le enote za samoobrambo. Leta 2014, v času Abejeve vladavine, so sprejeli resolucijo, ki omogoča drugačno interpretacijo ustave, s čimer naj bi dovoljevali “izvajanje kolektivne samoobrambe” v tujini pod določenimi pogoji. Po mnenju mnogih gre za reinterpretacijo sodelovanja z ameriškimi zavezniki onkraj meja Japonske. Ulica mu po navedbah BBC to očita še danes. “Abe je sprejel zakon o kolektivni samoobrambi, kar pomeni, da se bo Japonska borila z Američani, torej bo lahko spet šla v vojno. Zato nasprotujem slavnostnemu pogrebu” je povedala protestnica Mačiko Takumi na tokijskih ulicah.
67-letnega Abeja je julija na predvolilnem shodu v mestu Nara ustrelil nekdanji pripadnik japonske mornarice, nekaj ur pozneje je umrl v bolnišnici. Njegov morilec Tecuja Jamagami je v policijskem pridržanju dejal, da je nekdanjega premierja ustrelil zaradi njegovih domnevnih povezav s sporno versko sekto Cerkev za združitev. Tej je namreč napadalčeva mama donirala večje vsote denarja, zaradi česar se je družina znašla v finančnih težavah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!