Ko ljudje nehajo biti tiho: kaj poganja jezo na evropskih ulicah?

V Franciji protesti potekajo že od septembra. Najprej so na ulice odšli dijaki, ki so protestirali zaradi slabih razmer v šolah. Opozarjali so na zanemarjenost šol, pomanjkanje učiteljev, predolge šolske dneve in nepreglednega sistema sprejemanja na univerze. Dijakom so se nato minuli konec tedna pridružili še nekateri sindikati in gibanje rumenih jopičev, ki so protestirali proti draginji.

Protesti proti draginji in nedostopnim stanovanjem so se zvrstili tudi v več italijanskih mestih, kjer je na ulice prav tako odšlo veliko mladih. Zaradi draginje, težav v šolstvu, korupcije in nedostopnih stanovanj so v zadnjih tednih protestirali še v Belgiji, Španiji, na Portugalskem in v Albaniji.

Čeprav so protesti v vsaki državi imeli svoje specifike, so razlogi za odhod na ulice zelo podobni. Ljudje so protestirali proti vse višjim življenjskim stroškom. Kako torej razumeti ta izbruh nezadovoljstva širom Evrope? Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl je za N1 pojasnila, da se pri odgovorih na zagate, kot so neenakosti, vojne, brezprihodnost, klimatske spremembe, politična razcepljenost in porast avtoritarizma, gibamo pri dveh odgovorih.

Na eni strani je odklop od dogajanja. "Eni ljudje se zaprejo, osredotočijo se izključno na svoje zasebno življenje. Ne gredo volit, ker mogoče nekaterih nič več ne zanima ali pa tudi nimajo več koga voliti," je pojasnila.

Na drugi strani pa se kot odgovor na zagate ponuja jeza. Po besedah Salecl sta oba odgovora povezana in lahko prehajata iz enega v drugega. "Jeza se v zadnjih časih kaže zelo močno. Zgodi se, da ljudje preprosto nehajo biti tiho, gredo na ulice in se začnejo na razne načine upirati. In to je dobro," je povedala. Kot je poudarila, jeza ni nekaj negativnega, saj je velikokrat prvi signal, da je nekaj hudo narobe.

Ko jezo zgrabijo populisti

Salecl je spomnila na razmišljanje filozofinje Hannah Arendt, o tem, kako se jeza artikulira. "Ali se artikulira tako, da je čisto razširjena v družbi, ne da bi bila povezana z nekimi cilji, ki bi vodili k spremembi. Ali pa je vezana na neke ideale, ki nato jezo lahko artikulirajo v konstruktiven upor in tudi politično organiziranje," je pojasnila.

Po oceni filozofinje smo Evropejci trenutno zelo močno jezni. Kot je dejala, pa je pri jezi problem, da nažira tistega, ki jo čuti. "Jeza je lahko tudi nekaj, kar nas pacificira v tem, da se ves čas žremo, da se z njo izjemno ukvarjamo," je razložila. Jezo pa znajo za svoje cilje dobro izkoristiti tudi populistični politiki. Ti po besedah sogovornice hitro najdejo skupine ljudi, na katere poskušajo jezo usmeriti. Tarča so običajno bolj izpostavljene skupine. "Kdorkoli je pač v nekem trenutku razumljen kot tisti, ki naj bi ljudem nekaj odvzemal," je povedala Salecl in dodala, da se na tak način preusmerja pozornost od izvornih težav.

Predvsem po zadnjih protestih v Franciji se je javnost bolj kot z razlogi in zahtevami ukvarjala z nasiljem, ropanjem trgovin in uničevanjem po francoskih mestih. V spopadih je bilo ranjenih najmanj 150 policistov, okoli 2.000 ljudi pa so aretirali. Del protestnikov se je s policijo spopadal tudi v Belgiji, Albaniji in Italiji. Renata Salecl je pri tem opozorila, da protesti pri ljudeh na obrobju in pri kriminalnih skupinah vzbuja ideje, kako poseči v dogajanje. "Že marsikje smo videli, da se mirni protesti lahko hitro izrodijo in pride do vsesplošnega uničevanja lastnine," je dodala. Ob tem je izrazila bojazen, da bo zadnje izgrede izkoristila radikalna desnica. "To že vidimo," je dodala in izpostavila Francijo ter predsedniško kandidatko Marine Le Pen.

Ob tokratnih protestih so se več državah aktivirali predvsem mladi. To je posebej očitno v Franciji, kjer so najprej protestirali dijaki. "Hvalevredno je, da so se uprli in opozorili na zagate šolstva. Mislim, da bo to odprlo debato in tudi proteste v drugih državah, ne samo v Evropi," je ocenila dr. Salecl. Pri tem je poudarila pomen izobraževanja in krepitve javnega šolstva. Kot je opozorila, se z umetno inteligenco in družbenimi omrežji način dojemanja informacij in učenja radikalno spreminja. "Zbudili se bomo v družbi, kjer bo čista majhna elita zelo dobro izobražena, večina prebivalstva pa bo imela zelo slabo podlago v znanju, ki pa je še kako pomembno, da vemo sploh, komu verjeti in komu ne," je orisala.

Pa v zapletenih časih morda vseeno od mladih ne pričakujemo preveč? Kot je dejala sogovornica, se ob predpostavki, da se bodo soočili še s hujšimi težavami, od mladih pričakuje aktivacija. Dr. Salecl pri tem poudarja, da je medgeneracijsko sodelovanje nujno, zato sveta ne bi delila na mlade in starejše, bi pa lahko v prihodnosti prihajalo do večjih medgeneracijskih sporov. Denimo zaradi staranja populacije in vedno večjih stroškov za izplačevanje pokojnin.

Na eni strani dimne bombe, na drugi navidezni rešitelji

Kako pa k stiskam, negotovostim in protestom prispevajo politiki? Dr. Salecl je opozorila na politični diskurz in njegov ton, ki postaja vedno bolj vulgaren in grob. "Ko začnejo voditelji sami uporabljati skrajno vulgaren, grob, nasilen jezik, se nekateri z njimi identificirajo," je opozorila in dodala, da grobost v javnem diskurzu postaja splošno sprejeta.

Ob tem pa je izpostavila tudi, da se v takih razmerah na prvo žogo zazdi, da so populistični politiki tisti, ki znajo pomiriti tesnobe. Kot je pojasnila, znajo hitro poiskati grešne kozle in preusmeriti jezo proti določenim skupinam. "Na eni strani se sproža tesnoba v družbi, ves čas se netijo spori, vidimo igro dimnih bombic in škandalov v političnem diskurzu. Na drugi strani pa se pojavljajo rešitelji, osebnosti, ki se kažejo kot močne, ki naj bi vedele, kam gremo. To smo skozi zgodovino že videli, kam nas vodi. V avtoritarizem, nacizem in podobno," je sklenila filozofinja.