Predsednica republike Nataša Pirc Musar se s slovensko delegacijo udeležuje druge mednarodne konference o vodi, ki poteka na sedežu ZN v New Yorku. Podatki kažejo, da dve milijardi ljudi po svetu nima dostopa do čiste vode, svetovna poraba vode pa naj bi se do leta 2050 povečevala za približno odstotek na leto.
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je začela druga mednarodna konferenca o vodi na visoki ravni. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je uvodoma kritiziral netrajnostno in prekomerno porabo vode ter dostop do nje označil za človekovo pravico. Dejal je, da je človeštvo prekinilo vodni krog, uničilo ekosisteme in onesnažilo podtalnico. “S prekomerno in netrajnostno porabo izčrpavamo življenjsko moč človeštva, z globalnim segrevanjem pa jo izhlapevamo,” je dodal Guterres.
Konferenco sta sicer odprla voditelja predsedujočih držav, predsednik Tadžikistana Emomali Rahmon ter nizozemski kralj Viljem Aleksander. Slednji je dejal, da njuni državi ponazarjata, kako voda združuje svet. V eni, ki nima dostopa do morja, voda izvira, v drugo, ki leži ob morju, pa se izliva.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki vodi slovensko delegacijo na konferenci, bo prav tako še danes nagovorila udeležence plenarnega dela v Generalni skupščini ZN, ob robu konference pa ima na programu tudi več bilateralnih srečanj in drugih aktivnosti.
Začenja se Konferenca ZN🇺🇳 o vodi💧. V govoru na plenarnem zasedanju se bom zavzela za ➡️odločno ukrepanje in 🌍globalno solidarnost, predvsem pa za 👉vključenost najranljivejših skupin v proces ustvarjanja politik in odločanja.@UN @UN_Water #WaterAction #WorldWaterDay pic.twitter.com/IgsAof2lQo
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) March 22, 2023
Tokratna Konferenca ZN o vodi je drugo tovrstno srečanje na visoki ravni, prva in edina doslej pa je potekala leta 1977 v Argentini. Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je ob tem menil, da so drugo tovrstno konferenco spodbudile tudi podnebne spremembe.
Poleg Pirc Musar in Brežana je v New Yorku prisotna tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, razlog za močno slovensko delegacijo pa je poleg spodbujanja zavedanja o pomenu vode tudi slovenska kandidatura za Varnostni svet ZN v obdobju 2024-2025.
This year's #WorldWaterDay also marks the start of the #UN2023WaterConference 💦
— Slovenia to the UN (@SLOtoUN) March 22, 2023
Slovenia's delegation is headed by President @nmusar who is accompanied by Minister of Foreign and European Affairs @tfajon and Minister of Natural Resources @UrosBrezan. #WaterAction pic.twitter.com/enTO4XcTcZ
Pred začetkom konference na mednarodni dan vode je Organizacija za izobraževanje in znanost ZN (Unesco) objavila svetovno poročilo o vodi, v katerem navaja, da se bo zaradi vse večjih okoljskih problemov in gospodarskih težav, povezanih z večjim onesnaževanjem, pomanjkanje pitne vode v svetu še naprej povečevalo.
Humanitarna organizacija Oxfam poroča, da že zdaj deset odstotkov svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer obstaja veliko ali kritično tveganje pomanjkanja vode. V revnejših državah je tveganje višje, predvsem zaradi slabe kakovosti vode, v industrijsko razvitih državah pa je problematična poraba v kmetijstvu. Številne regije so vse bolj izpostavljene ekstremnim in dolgotrajnim sušam.
Med konferenco ZN o vodi, ki se bo končala v petek, bo izveden tudi vmesni pregled tako imenovanega mednarodnega desetletja za ukrepanje na področju voda od leta 2018 do 2028. Poseben poudarek je na tem, ali je mogoče doseči cilje ZN za čisto vodo za vse. Poročilo ZN napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja označuje kot nezadosten.
Podatki namreč kažejo, da bi moral biti napredek v povprečju štirikrat hitrejši. Po svetu dve milijardi ljudi nima dostopa do čiste vode, svetovna poraba vode pa naj bi se do leta 2050 povečevala za približno odstotek na leto.
Nataša Pirc Musar: Slovenija vodo ščiti kot javno dobro in ne kot tržno dobrino
Pirc Musar je v svojem prvem nastopu v Generalni skupščini ZN poudarila, da je voda življenje, obstoj in mir. Slovenijo je označila kot eno z vodo najbogatejših držav v Evropi, ki je s tem srečna, vendar ni samozadovoljna. “Vodo ščitimo z ustavo, ki jo določa kot človekovo pravico in ščiti kot javno dobro in ne kot tržno dobrino. Dostop do čiste pitne vode za vse ne sme biti nedosegljiv luksuz, ampak človekova pravica in nenadomestljivo javno dobro,” je poudarila.
Pomanjkanje čiste pitne vode na svetu različno prizadeva moške, ženske in otroke, zato je potrebno politike ustrezno prilagoditi in zaščititi naravne vire za prihodnje generacije z odločno akcijo in globalno solidarnostjo. Zaradi tega je pozvala k ustanovitvi položaja posebnega odposlanca ZN za vodo, za kar se je že izreklo več kot 150 držav članic ZN.
Sodelovanje po njenih besedah ni zadostno in koalicija predlaga številne ukrepe za izboljšanje tega, kot je izmenjava podatkov, izobraževanje, delitev dobrih praks, povečanje financiranja, skupna vlaganja in podobno. “Zaveze smo podali in želimo navdihniti tudi druge. Odločeni smo, da pospešimo napredek čezmejnega vodnega sodelovanja,” je dejala predsednica.
Potrebujemo posebnega odposlanca ali odposlanko🇺🇳 za vodo. Potrebujemo redna medvladna srečanja OZN na visoki ravni, namenjena vodi. Potrebujemo ambiciozne zaveze za zaščito vode in zagotovitev dostopa do čiste pitne vode in sanitarne ureditve za vse.@UN @UN_Water #WaterAction pic.twitter.com/40J9eRkLOQ
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) March 22, 2023
Pirc Musar se bo v New Yorku udeležila tudi več dogodkov ob robu konference. Sprejela bo tudi veleposlanice držav pri ZN in namestnice. V načrtu ima tudi več dvostranskih srečanj. Med drugim s predsednico predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Cvijanović, predsednikom Iraka Abdulom Latifom Rašidom, premierko Namibije Saaro Kuugongelwo in predsednikom 77. zasedanja Generalne skupščine ZN Csabom Korösijem.
Obiskala bo univerzo Columbia, kjer bo s študentkami in študenti vodila pogovor na temo človekovih pravic in informacijskih tehnologij. Predsednica bo v petek nagovorila še stalne predstavnice držav pri ZN in njihove namestnice, ki se bodo udeležile sprejema na slovenski misiji pri ZN.
Slovenija bo na konferenci podala prostovoljni zavezi za vodno akcijsko agendo – zavezo o izvajanju nadgradnje sistema zgodnjega opozarjanja pred poplavami, nizkimi pretoki, sušami in gozdnimi požari v mednarodnem porečju Save z razširitvijo na Jadran in zavezo o strategiji obnove vodotokov v slovenskem delu Unesco čezmejnega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava.
Brežan za obnovo vodnih ekosistemov v biosfernem območju Mura-Drava-Donava
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je na dogodku ob robu konference ZN o vodi z naslovom Pospeševanje mednarodnih povezav za vodno konvencijo poudaril pomen priključitve novih držav h konvenciji in predstavil slovensko pobudo za obnovo vodnih ekosistemov na območju petih držav. Vodna konvencija ima trenutno 47 članic, Slovenija pa ji bo predsedovala med letoma 2024 in 2027. Gostovanje 10. zasedanja pogodbenic vodne konvencije bo v Ljubljani med 23. in 25. oktobrom 2024.
Za članstvo v konvenciji se trenutno odloča več držav Podsaharske Afrike in večina držav Latinske Amerike. Vodna konvencija je mednarodni pravni instrument in medvladna platforma, ki si prizadeva za trajnostno rabo čezmejnih vodnih virov ter širitev bilateralnih in multilateralnih sporazumov o čezmejnem varstvu in rabi voda.
Minister je predstavil še slovensko pobudo za obnovo vodnih ekosistemov v prvem svetovnem biosfernem območju petih držav Mura-Drava-Donava. Gre za območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih omenjenih rek. Gre za uradno največje rečno biosferno območje v Evropi.
Predstavil je tudi dobro delujoč meddržavni opozorilni sistem za napovedovanje poplav Mednarodne komisije za savski bazen in predstavil pobudo za nadgradnjo sistema tudi na nizke pretoke, sušna obdobja in gozdne požare.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje