Menu Item
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je danes v Moskvi sešel z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Macron je ob začetku pogovorov, ki so se po treh urah nadaljevali na delovni večerji, izrazil upanje, da bo dialog privedel do popuščanja napetosti glede Ukrajine. Putin je pohvalil njegova prizadevanja za rešitev vprašanja varnosti v Evropi. Kljub temu več kot peturni pogovori med predsednikoma niso prinesli pomembnejšega preboja.
Predsednika Emmanuel Macron in Vladimir Putin sta sestanek v Kremlju začela ob upoštevanju omejitvenih ukrepov zaradi novega koronavirusa. Brez rokovanja sta se usedla vsak na svoj konec dolge bele mize. Gre za format, ki ga je Vladimir Putin v luči pandemije nedavno sprejel ob srečanjih s tujimi veljaki.
“Ta razprava se lahko začne v smeri, v katero moramo iti, to je proti deeskalaciji,” je dejal Macron ob začetku srečanja v Moskvi. Dodal je, da želi “začeti kolektivno graditi koristen odziv za Rusijo in vso preostalo Evropo”. Francoski predsednik je izrazil upanje, da se bo s tem odzivom “izognil vojni” in “zgradil elemente zaupanja, stabilnosti in prepoznavnosti za vse”. Po njegovih ocenah so trenutne razmere v Evropi kritične in zahtevajo izredno odgovornost.
“Vidim, koliko truda vlaga sedanje francosko vodstvo za rešitev vprašanja varnosti v Evropi, predvsem za rešitev krize na jugovzhodu Ukrajine,” je medtem dejal Putin. Meni, da imata državi skupne pomisleke glede varnosti v Evropi. Pogovori med predsednikoma so se po treh urah nadaljevali na delovni večerji.
Macron je prvi zahodni voditelj, ki se je srečal z ruskim predsednikom, odkar so se napetosti med Rusijo in Zahodom decembra lani začele stopnjevati.
Do preboja ni prišlo
Kot je na novinarski konferenci po koncu pogovorov v Moskvi dejal ruski predsednik, je danes beseda med drugim tekla o varnostnih jamstvih, ki jih Rusija zahteva od ZDA in Nata, med drugim, da se Nato ne sme širiti na vzhod in da Ukrajina ne sme postati njegova članica. Opazil je, da je Rusija v strategiji Nata označena kot sovražnik, Kijev pa obtožil, da ignorira vse priložnosti za mirno rešitev krize.
Čeprav na pogovorih do pomembnejšega preboja ni prišlo, Putin ocenjuje, da bi lahko številni predlogi, ki mu jih je predstavil francoski kolega, predstavljali osnovo za napredek pri reševanju ukrajinske krize.
Macron je povedal, da je Putinu podal predloge o “konkretnih varnostnih jamstvih”. “Predsednik Putin mi je zagotovil svojo pripravljenost za sodelovanje v tem smislu in željo po ohranitvi stabilnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine,” je dejal.
Macron bo v torek odpotoval še v Ukrajino na pogovor s predsednikom Ukrajine Vladimirjem Zelenskim.
Kot je na svojem Twitter računu sporočil CNN novinar Jake Tapper, naj bi mu vir blizu ukrajinske vlade sporočil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky danes odpovedal srečanje z nemško zunanjo ministrico Annaleno Baerbock, ker je nemška stran zavrnila zahtevo, da bo Nemčija opustila načrt priključitve na plinovod Severni tok 2, tudi v primeru ruske invazije. Prav tako zaradi zavrnitve Nemčije, da Kijevu neposredno ali posredno zagotovi kakršno koli vojaško pomoč. Uradno je bilo to opisano kot napaka pri načrtovanju, vendar ni bila – bilo naj ni namerno, je še sporočil Tapper.
A source close to the Ukrainian government tells me that President Zelensky canceled his meeting today with German Foreign Minister Annalena Baerbock because the FM refused to say Germany would abandon Nord Stream 2 pipeline even if Russia invades, and….
— Jake Tapper (@jaketapper) February 7, 2022
Putin in Macron v minulih dneh govorila kar trikrat
Kot je spomnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, Francija ni le pomembna evropska država, ampak trenutno tudi predseduje Svetu EU, zaradi česar so današnji pogovori Emmanuela Macrona z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom še pomembnejši.
Putin in Macron sta v minulih dveh tednih po telefonu govorila kar trikrat. Francoski voditelj je v pogovoru za časnik Le Journal Du Dimanche pred odhodom iz Pariza izjavil, da bo skušal v Moskvi poiskati “zgodovinske rešitve”.
Macron je ob prihodu v Moskvo izrazil optimizem. “Srečanje pričakujem z zmernim optimizmom, vendar ne verjamem v takojšnje čudeže”, je dejal za televizijo BFM, povzema ruska tiskovna agencija Tass.
Nov teden intenzivnih diplomatskih prizadevanj
Z Macronovim obiskom danes v Moskvi in v torek v Kijevu se začenja nov teden intenzivnih diplomatskih prizadevanj za rešitev ali vsaj umiritev ukrajinske krize. Prav tako je o Ukrajini z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom v Washingtonu govoril nemški kancler Olaf Scholz, medtem ko vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock skupaj s kolegi iz Češke, Slovaške in Avstrije začenja dvodnevni obisk v Kijevu. Poleg tega se po neuradnih navedbah ruskega zunanjega ministrstva v četrtek v Moskvi obeta obisk britanske zunanje ministrice Liz Truss v Moskvi.
Biden in Scholz pred pogovori v Beli hiši poudarila enotnost in usklajenost glede Ukrajine
Biden je pred pogovorom s Scholzom poudaril, da sta usklajena glede odvračanja ruske agresije na Ukrajino oziroma naprej v Evropo. Podobno je že pred tem ob obisku kongresa zagotovil tudi Scholz.
Biden je pred pogovori dejal, da je Nemčija ena najtesnejših zaveznic ZDA ter da usklajeno sodelujejo pri odvračanju ruske agresije. “Veliko se imava za pomenit,” je dejal Biden in omenil še usklajenost glede Kitajske ter dodal, da se bosta pogovarjala o boju proti pandemiji koronavirusa, podnebnih spremembah in o drugih temah.
Scholz se je Bidnu zahvalil za povabilo v Belo hišo. ZDA je opredelil kot najtesnejšo zaveznico Nemčije in dejal, da se je prišel med drugim pogovarjat o boju proti ruski agresiji proti Ukrajini. Dejal je, da je do zelo pomembnega obiska Bele hiše, ki je njegov prvi, odkar je prevzel položaj, prišlo v zelo pomembnem času. Več bosta oba povedala po pogovorih na skupni novinarski konferenci.
ZDA bi želele, da bi se Nemčija odpovedala projektu plinovoda Severni tok 2, tudi če ne pride do ruskega napada na Ukrajino, Biden pa upa na javno zagotovilo Scholza, da se bo to v primeru napada zanesljivo zgodilo.
Nemčija bo okrepila vojaško prisotnost v Litvi
Nemčija bo zaradi napetosti med Rusijo in Ukrajino v Litvo poslala 350 dodatnih vojakov, ki bodo pomagali okrepiti vzhodno krilo zveze Nato, je danes sporočila nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht. Nemčija ima trenutno v Litvi v okviru Natovih sil nameščenih 500 vojakov. S povečanim številom vojakov v tej baltski državi bi nemška misija v Litvi postala druga največja nemška mednarodna misija po Maliju. Berlin se je znašel pod kritikami zaradi zavrnitve pošiljanja orožja Ukrajini kljub večkratnim prošnjam Kijeva.
Medtem je tudi britanski obrambni minister Ben Wallace danes napovedal, da bo Velika Britanija na poljsko mejo poslala še 350 dodatnih britanskih vojakov, ki bodo okrepili vzhodno krilo Nata. Wallace verjame, da bodo ti vojaki okrepili kontingent 100 britanskih vojakov, ki so že na Poljskem in da bo tovrstna napotitev pokazala močan signal, da si Velika Britanija in Poljska stojita ob strani.
Zahodni voditelji že več tednov glasno svarijo, da Ukrajini grozi skorajšnja invazija, potem ko je Rusija ob meji s to državo namestila že več kot 100.000 svojih vojakov. V Moskvi načrtovanje invazije zanikajo, tudi uradni Kijev pa je že nekajkrat posvaril pred ustvarjanjem prevelike panike s strani Zahoda in ocenil, da so možnosti za diplomatsko rešitev bistveno večje od grožnje eskalacije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!