Hoteli samevajo, turistov od nikjer: "Kakšen pride mimo enkrat na uro"

Gospodarstvo na Kubi se je znašlo v smrtni spirali po plazu sankcij, ki jih je administracija Donalda Trumpa uvedla proti vladi. Pomanjkanje blaga je vse hujše, storitve in prihodki, ki jih prinašajo, se sesuvajo, turisti pa so izginili hitreje kot led v osvežilnem koktajlu na vroč dan.

Tako so nekdanja turistična središča zdaj mesta duhov. Tako je tudi v starem delu Havane (La Habana Vieja), katere stavbe veljajo za enega najbolje ohranjenih primerov španske kolonialne arhitekture v Amerikah.

Da ni turistov, potrjuje tudi Elio, ki je v bližini zgodovinskega trga Plaza Vieja v stari Havani skoraj 30 let igral na kitaro. "Mogoče so doma. Kakšen pride mimo enkrat na uro," je orisal.

V prvih petih mesecih leta je otok obiskalo 360.000 turistov, kar je 58-odstotni upad v primerjavi z istim obdobjem lani. Za primerjavo – Dominikanska republika je prve pol leta zabeležila desetkrat več turistov kot Kuba.

Trump: Venezuela ima nafto, Kuba ima lepo obalo

Januarska vojaška operacija ZDA v Venezueli je prekinila ključno oskrbo Kube z nafto. ZDA so kmalu zatem uvedle naftno blokado otoka, kar je še dodatno destabiliziralo že tako nestabilno gospodarstvo in prisililo številne letalske prevoznike, ki na Kubi niso več mogli napolniti svojih letal, da so odpovedali svoje lete.

Nov val ameriških sankcij je usmerjen proti tujim podjetjem, ki poslujejo s kubansko vojsko. Ta nadzira velike dele turističnega sektorja, posledično pa je veliko mednarodnih hotelskih verig zapustilo otok.

Trumpova administracija trdi, da je namen gospodarskega pritiska prisiliti kubansko vlado, da odpre hermetični politični sistem otoka in dovoli neposredne tuje naložbe – tudi v turističnem sektorju.

V junijskem intervjuju za Axios je Trump primerjal turistični potencial Kube z venezuelsko nafto, medtem ko še vedno preučuje nadaljnje ukrepe, s katerim bi prisilil kubansko vlado, da popusti. Še vedno je na mizi tudi vojaško posredovanje. "Venezuela ima nafto. Kuba je nima. Kuba ima lepe nepremičnine in lepo obalo," je ameriški predsednik dejal v pogovoru za Axios.

Obisk Kube danes kot temni turizem

Kubanski turistični sektor je bil močno prizadet že med pandemijo in si od takrat ni opomogel. Vedno bolj kaznovalne ameriške sankcije so situacijo poslabšale in veliko obiskovalcem preprečile prihod.

"Kdo bi si želel potovati v državo, ki je v tako hudi stiski? Ljudje so na počitnicah pripravljeni prenesti nekaj neprijetnosti, a potovanje na Kubo je v tem trenutku kot nekakšen temni turizem," je dejala direktorica turistične agencije Cubania Lucy Davies.

Davies se zdaj pretežno ukvarja s tem, da poskuša pri nekdanjih strankah, ki jim je mar za dobrobit Kubancev, pridobiti donacije hrane. Pobuda zagotavlja tudi delo njenim zaposlenim, ki nimajo več turistov, s katerimi bi se ukvarjali. "Kar naprej slišim zgodbe o ljudeh, ki so lačni. Seveda ne bomo mogli pomagati vsem, bo kot kaplja v ocean, a to je najmanj, kar lahko storimo," je dodala.

Račun brez krčmarja

Trumpov pritisk ne bi mogel priti v slabšem trenutku. Zdi se, da je kubanska vlada za prihodnost otoka računala prav na turizem in se v zadnjem desetletju posvetila gradnji novih hotelov, ki danes samevajo.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je junija dejal, da bi Kubanci lahko prevzeli upravljanje hotelov v imenu vlade v okviru nove serije reform, ki so namenjene reševanju propadajočega gospodarstva. "Odprti smo za Kubance, ki želijo vlagati v hotele in jih upravljati. To priložnost smo ponudili tudi Kubancem, ki živijo v tujini," je dejal predsednik. Kubanska vlada bi sicer tudi po reformi ohranila polno lastništvo nad hoteli.

Pedro Monreal, kubanski ekonomist, ki živi v Španiji, je prepričan, da je vlada preveč vlagala v turistično infrastrukturo in ob tem pozabila na zdravstvo, izobraževanje ali kmetijstvo. To, da so stavili na turizem, danes državo – v kombinaciji z uničujočimi ameriškimi sankcijami – vodi proti stečaju.

Kljub krizi kubanska vlada nadaljuje gradnjo hotelov, ki pa jih država več kot očitno ne potrebuje. Prazni hoteli so postali grenak simbol propada industrije, ki je nekoč veljala za ključno za kubansko gospodarsko prihodnost.