Lahko Evropo razdeli nova železna zavesa?

Yves Herman/REUTERS

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v intervjuju za več tujih medijev poudaril, da je širitev Evropske unije nujna. V nasprotnem po njegovih besedah namreč obstaja možnost po vzpostavitvi nove železne zavese. Čeprav je dala vključitev Ukrajine, Moldavije, Gruzije in BiH med kandidatke za pristopna pogajanja ponoven zagon širitveni politiki Unije, pa so države – predvsem Zahodnega Balkana – po letih čakanja vse bolj neučakane.

Pred skorajšnjo 20. obletnico največje širitve v zgodovini Evropske unije je predsednik Evropskega sveta Charles Michel dejal, da so nove širitve Unije nujne, saj v nasprotnem primeru obstaja možnost po vzpostavitvi nove železne zavese v Evropi.

“Bilo bi zelo nevarno, če bi imeli nestabilno soseščino s pomanjkanjem blaginje ali gospodarskega razvoja. Dosežen napredek in pospešeno priključevanje so skupni interesi tako držav kandidatk kot Unije,” je danes po poročanju portala Euronews dejal Michel.

Leta 2004 se je zavezništvu priključilo deset držav, med njimi tudi Slovenija. Michel je poudaril, da bi brez te “zgodovinske širitve” Evropo dejansko delila železna zaveza. Države, ki so danes članice Unije, pa bi bile lahko tarče ruskega vpliva.

Napad Rusije na Ukrajino je sicer stagnirajočo širitveno politiko ponovno vzbudil. Voditelji držav članic EU so namreč med kandidatke za pristopna pogajanja dodali še Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, pred mesecem dni pa tudi Bosno in Hercegovino. A zaenkrat še ni zagotovil, ali in kdaj bi EU lahko izvedla novo širitev.

Države Zahodnega Balkana neučakane

V čakalnici za vstop v Unijo je trenutno devet držav, najbolj neučakane pa so gotovo države Zahodnega Balkana. Te zaradi dolgoletnih pogajanj počasi mineva potrpljenje, kar je bilo moč zaznati tudi na 1. srečanju Prijateljev Zahodnega Balkana. Predstavniki držav so se tedaj na glas spraševali, ali ima Unija sploh interes po širitvi na države Zahodnega Balkana.

Vse glasnejša so namreč opozorila, da skušajo nekatere članice EU preprečiti poskus širitve. Med njimi je denimo tudi Madžarska, katere predsednik Viktor Orban neprestano poudarja, da bo ob morebitni širitvi Unije na Ukrajino uporabil veto, ki pripada vsem državam.

Skrb še posebej vzbuja madžarsko predsedovanje Svetu EU, ki ga bo naša vzhodna soseda prevzela julija letos. Bi lahko prav Orbanovo predsedovanje še dodatno zaustavilo širitveno strategijo? “Sploh nisem nemiren glede tega,” miri Michel.

Širitev bi bila lahko ključna. Vse glasnejša so namreč opozorila, da se naj bi v nekaterih članicah krepil ruski vpliv, ki pa si ga Unija zaradi želje po stabilni regiji ne more privoščiti.