Voditelji EU so podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, prav tako so potrdili začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino, a ko bo dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo. Status kandidatke pa so podelili Gruziji.
Voditelji držav članic EU so danes podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, je na družbenem omrežju X sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Unija pa bo pogajanja začela tudi z BiH, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo, so se še dogovorili na vrhu EU. Voditelji so komisijo pozvali, naj do marca pripravi poročilo o tem, da bi lahko sprejeli odločitev. Slovenija je sicer glasna zagovornica za začetek pogajanj BiH za vstop EU.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je odločitev voditeljev že pozdravila. Zapisala je, da je “širitev Unije – širitev prostora svobode, varnosti in blaginje.” Na dogajanje se je odzval tudi premier Robert Golob. Izpostavil je, da EU še nikoli ni bila tako enotna glede Bosne in Hercegovine. “To je tisto, kar je izjemno pozitivno sporočilo. Zaenkrat je namreč videti, da za naslednji korak ni več pravih ovir, razen izpolnjevanje kriterijev. Ni pa več političnih ovir,” je povedal Golob. Meni, da s tem ni več ovir za začetek pogajanj, ki bi se lahko začela že marca.
Prav tako so voditelji podelili status kandidatke podelili Gruziji, je na X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Gre za strateško odločitev in dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini naše Unije. Ponosni, da smo izpolnili svoje obljube,” je še zapisala.
Začetek pristopnih pogajanj je pozdravil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zapisal je, da je to zmaga Ukrajine. “Zmaga celotne Evrope. Zmaga, ki motivira, navdihuje in krepi”.
Moldavska predsednica Maia Sandu pa meni, da Moldavija danes čuti topel objem Evrope. “Zahvaljujemo se vam za podporo in zaupanje v našo pot. Zavezani smo trdemu delu, ki je potrebno, da postanemo članica EU,” je dejala in dodala, da je Moldavija pripravljena sprejeti izziv.
Kot so pojasnili viri pri EU, so voditelji v sklepih pozvali Svet EU, naj okvirja za pogajanja z Ukrajino in Moldavijo potrdijo, ko bosta ti dve državi sprejeli še preostale ukrepe, ki ju je od njih zahtevala Evropska komisija.
Zakaj Madžarska ni vložila veta?
Pristopu Ukrajine v EU sicer nasprotuje madžarski predsednik Viktor Orban, ki mu je Evropska komisija v začetku tega tedna odmrznila deset milijard evrov evropskih sredstev. Več kot polovica od okoli 21,7 milijarde evrov večinoma kohezijskih sredstev, namenjenih Madžarski, medtem ostaja blokirana, saj Budimpešta ne izpolnjuje horizontalnih pogojev na drugih področjih, kot sta azil in akademska svoboda. Madžarski predsednik si sicer prizadeva za odmrznitev vseh sredstev.
Orban bi na današnjo odločitev sicer lahko vložil veto, a se zanj ni odločil. Ocenil je, da je začetek pogajanj z Ukrajino v teh okoliščinah “popolnoma nesmiselna, nerazumna in napačna odločitev”. Čeprav stališče Madžarske ostaja nespremenjeno, pa ne vidi smisla, da bi nasprotoval volji ostalih držav članic. “Madžarska ne želi sodelovati pri tej slabi odločitvi, zato pri današnjem odločanju ni sodelovala,” besede Orbana povzema Guardian.
Predsednica komisije von der Leyen je v začetku novembra ob predstavitvi širitvenega poročila pojasnila, da mora Kijev sprejeti še štiri zakone. Gre za uveljavitev predlagane zakonodaje za kadrovsko okrepitev ukrajinskega protikorupcijskega urada. Odpraviti mora tudi omejitve pristojnosti agencije za preprečevanje korupcije.
Med preostalimi ukrepi je še uveljavitev zakona o lobiranju, ki bo v skladu z evropskimi standardi. Ukrajina mora poleg tega izpolniti priporočila Beneške komisije na področju manjšin.
Moldavija pa mora pred potrditvijo pogajalskega okvirja med drugim sprejeti nadaljnje korake na področju zmanjšanja vpliva oligarhov ter zagotovitev zadostnih resursov za tožilstvo, pristojno za boj proti korupciji.
V vrsti za vstop v EU so zdaj Albanija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, Moldavija in Ukrajina. Po novem sta kandidatki za pristopna pogajanja Bosna in Hercegovina ter Gruzija. Kosovo je prijavo za kandidatko poslal decembra lani, Turčija pa je kandidatka z zamrznjenimi pogajanji. V vrsti je sicer že od leta 2005.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje