Leto dni po vrnitvi talibanov: ko je zapustiti dom lahko "kljubovalno dejanje"

Ali Khara/REUTERS

Mineva leto dni, odkar so talibani ponovno prevzeli nadzor tudi nad afganistansko prestolnico Kabul in se tako – po približno dvajsetih letih – znova utrdili na oblasti.

Talibani so se v Kabul vrnili 15. avgusta lani. Medtem ko so množice prebivalcev Afganistana, med njimi tisti, ki so sodelovali z Zahodom, začele bežati proti kabulskemu letališču, so po svetovnem spletu zakrožile fotografije talibanov, ki so vdrli v predsedniško palačo, v kateri je dotlej služboval predsednik Ašraf Gani.

Da se bodo talibani v Kabul vrnili tako hitro, je presenetilo mnoge. Na kabulskem letališču je zavladal kaos, ljudje so odhajajoča letala spremljali na vzletnih stezah, nekaj se jih je iz obupa prijelo letalskih koles, pri čemer so kmalu po vzletu izgubili prijem in popadali v tragično smrt. O dolgih kolonah ljudi, ki so zapuščali Afganistan, so poročali tudi z mejnih prehodov s sosednjimi državami. Nekatere družine še po letu dni ostajajo ločene; nekaterim članom je uspelo državo zapustiti, drugim ne, je brati v reportaži Reutersa, objavljeni pred dnevi.

Centralna, a uradno nepriznana vlada

Ameriški in drugi vojaki zavezniških držav so v Afganistan prispeli po 11. septembru 2001, po talibanskem terorističnem napadu na newyorška dvojčka. Ameriški umik iz Afganistana je nato leta 2013 začel načrtovati tedanji predsednik ZDA Barack Obama, njegov naslednik Donald Trump pa je februarja 2020 s talibani sklenil dogovor o umiku. Talibani so v zameno obljubili, da Afganistan ne bo več zatočišče za teroristične skupine in da bodo začeli pogajanja z afganistansko vlado, povzema STA.

Namesto premierja pa so talibani nadaljevali z osvajanjem okrožij – že prej so nadzorovali predele države – vse dokler niso ponovno vkorakali v Kabul. A čeprav ima po besedah talibanskega voditelja Anasa Hakanija za medijsko hišo Al Džazira “Afganistan po 40 letih centralno vlado, ki nadzira celotno državo”, tuje države talibanske oblasti uradno ne priznavajo.

Kabul brez talibanske oblasti dve desetletij

Po zrušitvi talibanske oblasti, ki je vladala med letoma 1996 in 2001, je mednarodna skupnost na čelu z ZDA v Afganistanu vzpostavila vlado zahodnega tipa. V državo je začela prihajati razvojna pomoč, pa tudi množica tujih vojakov, večinoma iz ZDA, ki naj bi skrbeli za varnost v državi in pomoč civilnim oblastem pri politični tranziciji. Na vrhuncu, leta 2011, je Afganistan gostil več kot 150.000 mednarodnih vojakov in prejemal skoraj sedem milijard dolarjev pomoči letno, piše STA.

Kršitve pravic žensk in deklet se nadaljujejo

Talibani so ob vrnitvi v Kabul resda poudarjali, da bodo tokrat vladala z manj trdo roko, kot so pred letom 2001, a so se te obljube dokaj hitro izkazale za bolj ali manj prazne. Čeprav so, denimo, ženskam obljubili, da bodo lahko še naprej delale, se je v praksi izkazalo, da je ponekod zaželeno ali pa kar zahtevano, da delovna mesta zapustijo in jih prepustijo moškim sorodnikom. Ponovno morajo zakrivati svoje obraze, kar velja tudi za televizijske voditeljice.

V šolske klopi se prav tako še vedno niso vrnila dekleta, starejša od 12 let, pri čemer so uradni razlog “neizpolnjeni pogoji” (ločene učilnice za dekleta in fante ipd.). Prepoved šolanja dekletom pa nima le posledic za njihov razvoj in razvoj družbe, temveč tudi ekonomske posledice, so opozorili pri Skladu ZN za otroke (Unicef). Če bi trije milijoni deklet lahko zaključili izobraževanje (na drugi stopnji) in bi lahko sodelovale na trgu dela, bi ženske in dekleta gospodarstvu Afganistana lahko prispevale več kot pet milijard dolarjev. Ob tem so pri Unicefu spomnili še, da se že pred vrnitvijo talibanov v Kabul ni šolalo več kot štiri milijone afganistanskih otrok, med katerimi je bilo 60 odstotkov deklic.

Talibanska oblast prav tako zahteva, da ima ženska, ki se od svojega doma oddalji za 78 kilometrov, spremljevalca. Bolj ali manj pričakovano je s prihodom talibanov na oblast zaprlo svoja vrata tudi ministrstvo za zadeve žensk, navaja tiskovna agencija Reuters.

“Za veliko žensk po svetu je zapustiti dom redni del življenja. A za veliko afganistanskih žensk je to izjema. Je kljubovalno dejanje,” je po navedbah Reutersa povedala predstavnica UN Women v Afganistanu Alison Davidian.

Talibanom kršitve pravic očitajo tudi na drugih področjih. Po navedbah STA je misija ZN v Afganistanu (Unama) v poročilu z dne 20. julija razkrila 217 primerov krutega, nečloveškega in ponižujočega kaznovanja ter 118 primerov pretirane uporabe sile proti civilistom. Dokumentirali so 160 primerov zunajsodnih pobojev, 178 primerov samovoljnih aretacij in pridržanj ter 56 primerov mučenja in slabega ravnanja z nekdanjimi vladnimi uradniki. Zabeležili so tudi kršitve človekovih pravic 65 aktivistom in 173 novinarjem.

Velik problem v Afganistanu, prežetem z oboroženimi konflikti, je gospodarska (humanitarna) kriza. Več kot 90 odstotkov Afganistancev se tako sooča z resno negotovostjo glede preskrbe s hrano, pri čemer mnogi izpuščajo obroke, piše STA.

Pred dnevi je ameriška Cia v odmevni akciji ubila talibanskega voditelja Ajmana al Zavahirija. Zavahiri je veljal za režiserja terorističnih napadov 11. septembra v ZDA leta 2001. Ob tem naj bi vodil in stal za vsemi ključnimi terorističnimi napadi, ki jih je izvedla Al Kaida. Dolga leta je bil desna roka Osame bin Ladna in je z njim vodil teroristično vojno proti ZDA in njihovim zaveznikom. Več v prispevku Kdo je Ajman al Zavahiri, človek, ki je pomagal načrtovati 9/11.