Menu Item
Nobelova nagrada za mir je šla v roke iranske borke za pravice žensk Narges Mohamadi. Kdo je Mohamadi in zakaj je odbor, ki podeljuje Nobelovo nagrado, izbral prav njo?
Znano je, kdo je letošnja prejemnica Nobelove nagrade za mir. To je Narges Mohamadi, znana borka proti zatiranju žensk v Iranu. “Je ženska, zagovornica človekovih pravic in borka za svobodo,” je zapisal odbor, ki podeljuje Nobelovo nagrado.
Mohamadi, 19. ženska, ki je prejela to nagrado, je zaradi svojega aktivizma v zaporu. “Njen pogumni boj je zahteval velike osebne izgube. Skupno jo je režim aretiral trinajstkrat, obsodil jo je petkrat ter ji dosodil 31 let zapora in 154 udarcev z bičem,” je v obrazložitvi svoje odločitve zapisal odbor. Iransko oblast je prav tako pozval, naj nagrajenko izpusti.
Nobelova nagrada za mir je bila iranski aktivistki podeljena dobro leto dni po tem, ko je septembra lani v priporu iranske moralne policije umrla 22-letna Kurdinja Mahsa Amini, njeni smrti pa so sledili največji protesti proti iranskemu režimu, odkar je ta leta 1979 prevzel oblast. Na tisoče ljudi je, spomnimo, protestiralo pod okriljem slogana Ženske, življenje, svoboda. “Ženske, življenje, svoboda,” so bile tudi prve besede, ki jih je ob razglasitvi letošnje nagrajenke – v farisju – izrekla predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen.
51-letna Mohamadi je po izobrazbi fizičarka, ki je po koncu študija delala kot inženirka in kolumnistka za več reformističnih časopisov. Leta 2003 je začela sodelovati s centrom zagovornikov človekovih pravic v Teheranu, ki ga je ustanovila Nobelova nagrajenka Širin Ebadi. Mohamadi je bila prvič aretirana leta 2011. Po izpustitvi iz zapora je bila ponovno aretirana leta 2015, in sicer zaradi zavzemanja za odpravo smrtne kazni.
Mohamadi se je med drugim zavzemala za odpravo sistematične rabe mučenja in spolnega nasilja političnih zapornikov, predvsem žensk, ki se dogaja v iranskih zaporih. Glasno se je zavzela, denimo, za ljudi, ki so po lanskoletnih protestih pristali v zloglasnem zaporu Evin, zaradi česar so ji prepovedali sprejemanje klicev in obiskov. Ne glede na to ji je uspelo iz zapora spraviti članek, ki je bil ob prvi obletnici smrti Mahse Amini objavljen v New York Timesu. Njegovo osrednje sporočilo je bilo “Bolj kot nas zapirajo, močnejši postajamo”, je povzel odbor, ki podeljuje nagrado.
Britanski BBC je iransko borko za človekove pravice prav tako vključil na seznam 100 vplivnih in navdihujočih žensk. Ta britanski medij navaja še, da je njen mož Tagi Rahmani prav tako politični aktivist, ki pa z njunima otrokoma živi v Parizu. Videli se niso že več let.
Združeni narodi so izbor nagrajenke pozdravili in sporočili, da je zmaga priznanje pogumu iranskim ženskam, ki so ustrahovane in so, med drugim, žrtve nasilja. “Nadlegujejo jih za to, kaj imajo oziroma nimajo oblečeno,” je povedala tiskovna predstavnica Elizabeth Throssell. Čestitke ob nagradi je Narges Mohamadi izrekla tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Nagrada po njenem mnenju “priznava pogumen in plemenit boj iranskih žensk, ki kljub tveganju kljubujejo zatiranju”.
Iranska tiskovna agencija Fars pa je medtem poročala, da je Mohamadi dobila nagrado za “dejanja proti iranski nacionalni varnosti”, poroča katarska Al Džazira.
Pred podelitvijo celo dvom, ali je nagrada letos smiselna
Pred podelitvijo se je omenjala možnost, da bi nagrado za mir prejel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, vendar se je to vseeno zdelo malo verjetno, saj je država, ki jo vodi, v vojni. Kot možne dobitnice so prenekateri videli še mednarodno gibanje Petki za prihodnost, ki ga je ustanovila švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, in mednarodna sodišča, ki preiskujejo vojne zločine.
“Žalostna resnica je, da letos na svetu ni veliko miru,” pa je ocenil vodja stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) Dan Smith. Kot je dejal, je trenutno na svetu dvakrat več vojn, kot jih je bilo denimo leta 2010, zaradi česar po njegovih besedah na svetu trenutno ni mirovnika, ki bi si nagrado zaslužil.
Toda Nobelov odbor domnevno ni bil naklonjen temu, da nagrade ne bi podelili, kar se je nazadnje zgodilo leta 1972.
Lani so Nobelovo nagrado prejeli beloruski aktivist Ales Bjaljacki ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje