Danes bodo razglasili letošnjega Nobelovega nagrajenca oziroma nagrajence za mir. Ampak ali je podeljevanje takšne nagrade v vse bolj razklanem svetu sploh smiselno?
V Oslu bodo danes razglasili letošnje Nobelove nagrajence za mir. Seznam nominirancev za najprestižnejšo med Nobelovimi nagradami je tajen, vendar pa je znano, da je na njem 351 posameznikov in organizacij, kar je drugo največje število kandidatov v zgodovini.
Omenja se možnost, da bi nagrado za mir prejel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, vendar je to vseeno malo verjetno, saj je država, ki jo vodi, v vojni. Nekateri kot možne dobitnice vidijo iranske aktivistke za pravice žensk, spet drugi mednarodno gibanje Petki za prihodnost, ki ga je ustanovila švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg.
“Žalostna resnica je, da letos na svetu ni veliko miru,” pa je ocenil vodja stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) Dan Smith. Kot je dejal, je trenutno na svetu dvakrat več vojn, kot jih je bilo denimo leta 2010, zaradi česar po njegovih besedah na svetu trenutno ni mirovnika, ki bi si nagrado zaslužil.
Toda Nobelov odbor domnevno ni naklonjen temu, da nagrade ne bi podelili, kar se je nazadnje zgodilo leta 1972, zlasti zato, ker je nominirancev veliko.
Lani so Nobelovo nagrado za mir prejeli beloruski aktivist Ales Bjaljacki ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje