Ljudje z najbolj zahtevnimi službami v Bruslju

Bruselj, glavno mesto Belgije, sedež Evropske unije in številnih pomembnih mednarodnih institucij, za mnoge politike in diplomate predstavlja priložnost za opravljanje kakšne prestižne službe ali funkcije. A pomembne funkcije prinašajo tudi veliko odgovornosti, težko delo in številne negativne posledice.

Bruseljski portal Politico je pripravil seznam petih oseb, ki po mnenju uredništva trenutno opravljajo najzahtevnejše poklice v belgijski prestolnici.

Mark Rutte, generalni sekretar zveze Nato

Nekdanji dolgoletni nizozemski premier Mark Rutte – predsednik vlade je bil kar 14 let – je le štiri mesece po koncu mandata sprejel vlogo generalnega sekretarja zveze Nato. Rutte, ki je sicer že dlje časa veljal za glavnega favorita za prevzem tega položaja, je bil izbran tudi zato, ker naj bi imel sposobnosti obvladovanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Kot poroča omenjeni portal, je Ruttejeva vloga v zadnjem letu dni osredotočena predvsem na Trumpa in da skuša zvezo Nato obraniti pred morebitnim razpadom. Prijel se ga je tudi vzdevek "Trumpov šepetalec". Doslej se je njegovo sodelovanje z ameriškim predsednikom izkazalo kot plodno, saj mu je uspelo evropske zaveznice prepričati o konkretnem dvigu obrambnih izdatkov.

Po grožnjah ameriškega predsednika o priključitvi Grenlandije k ZDA in napovedi uvedbe dodatnih carin proti osmerici evropskih držav, ki so na Grenlandijo poslale manjše število vojakov, je Rutte na sestanku Trumpa prepričal, da naj tega ne stori. Trump je nato nepričakovano sporočil,da sta z Ruttejem "vzpostavila okvir za prihodnji dogovor".

"Razumem, da je Ruttejeva naloga glede ohranjanja enotnosti severnoatlantskega zavezništva zelo zahtevna, a ga je na čase prav boleče gledati," je za Politico dejal neimenovani evropski diplomat.

Nekdanji španski veleposlanik pri zvezi Nato Nicolás Pascual de la Parte pa je Ruttejevo službo opisal z besedami: "Lažje je hoditi po vrvi v vetru kot pa biti generalni sekretar Nata."

Paula Pinho, glavna tiskovna predstavnica Evropske komisije

Kot eno najtežjih služb v Bruslju je Politico ocenil položaj glavne tiskovne predstavnice Evropske komisije. To mesto od novembra 2024 zaseda Portugalka Paula Pinho, sicer pravnica po osnovni izobrazbi.

V času predsedovanja Ursule von der Leyen je služba glavnega govorca Komisije postala ena najtežjih služb v ustroju bruseljskega kolesja. Po besedah tamkajšnjih uradnikov von der Leyen deluje skorajda v "bunkerju", njeno polno zaupanje pa ima le vodja njenega kabineta Björn Seibert. Vsi drugi zaposleni v kabinetu pa naj bi bili bolj ali manj izključeni oziroma obveščeni zgolj toliko, kot je treba.

Pinho se mora vsak dan na novinarskih konferencah soočati z vprašanji novinarjev, pri čemer pogosto ne more ali ne sme odgovarjati glede številnih tem, ker bodisi nima pooblastil bodisi informacij, pravijo bruseljski uradniki.

"V čast mi je opravljati to zelo posebno službo v Bruslju. Opravljeno delo se sicer ne meri po udobju ali enostavnosti, temveč po odgovornosti in treznosti," je Pinho dejala za Politico. Dodala je, da je eden od ključnih elementov njenega dela presojanje in ločevanje med tem, kar javnost mora izvedeti, in tem, kar bi "zgolj zanimalo nekatere medije".

Kaja Kallas, visoka zunanjepolitična predstavnica EU

Služba visoke zunanjepolitične predstavnice EU, ki jo v aktualnem mandatu Komisije opravlja nekdanja estonska premierka Kaja Kallas, prav tako velja za zelo zahtevno. Čeprav imajo države članice ključne zunanjepolitične pristojnosti v svojih rokah, pa je naloga visoke predstavnice na ravni Unije zelo pomembna.

Bruseljski uradniki pravijo, da naj bi bili odnosi med Kallas in von der Leyen zelo napeti, še posebej zato, ker je uradu visoke zunanjepolitične predstavnice odvzela pristojnosti na področju Sredozemlja, prav tako je bila zmanjšana njena vloga za področje Bližnjega vzhoda, Afrike in Arabskega polotoka.

Po hodnikih Evropske komisije je po nekaterih navedbah mogoče slišati, da naj bi Kallas predsednico von der Leyen označila kot "diktatorko", poroča Politico. Usklajevanje zunanjepolitičnih usmeritev Unije med državami članicami in Komisijo je tako ena od bolj zahtevnih nalog na evropskem političnem parketu. Še posebej v času, ko v Ukrajini že štiri leta divja krvava vojna, na drugi strani pa ameriški predsednik Trump grozi članici EU in zveze Nato, da bo zavzel del njenega avtonomnega ozemlja.

Bálint Ódor, madžarski veleposlanik pri EU

Madžarska že nekaj let predstavlja oster trn v peti Evropski uniji, saj njen premier Viktor Orban v veliki večini nasprotuje interesom EU, predvsem tistih glede vojne v Ukrajini, odnosu do Rusije in do ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Vloga madžarskega veleposlanika pri EU, ki jo trenutno opravlja Bálint Ódor, velja za zelo zahtevno. Ob tem je Ódor zelo tesno povezan z Orbanovo stranko Fidesz, zaradi česar se pogosto srečuje z očitki ostalih držav članic.

"Ta služba mi predstavlja veliko čast, saj lahko služim svoji državi in zastopam madžarske interese," je Ódor dejal za Politico.

Maroš Šefčovič, evropski komisar za trgovino

Ko je treba na ravni Komisije razrešiti kakšno težavo, se ta pogosto znajde na mizi slovaškega komisarja Maroša Šefčoviča, ki je v bruseljskih krogih poznan tudi pod vzdevkom "reševalec".

Nekdanji član slovaške komunistične partije je komisar že od leta 2009 – na tem položaju je bil že pod predsedniki Komisije Manuelom Barrosom, Jeanom-Claudom Junckerjem in Ursulo von der Leyen.

V preteklosti se je ukvarjal z reševanjem številnih pomembnih tem in vprašanj, med drugim z brexitom, zelenim dogovorom, trenutno pa vodi področje trgovinske politike. Prav trgovina EU je v zadnjem letu še posebej pod velikimi pritiski, predvsem zaradi Trumpovih groženj glede uvedbe dodatnih carin.

Ob tem pogosto "vskoči" namesto predsednice Komisije. To se je nedavno zgodilo, ko von der Leyen ni želela na razpravo v Evropski parlament v Strasbourgu, kjer so poslanci odločali o njeni razrešitvi, je tja poslala Šefčoviča.