Luksuz, golf in beton: tako izginjajo pljuča Evrope

V Evropi zaradi gradnje novih mest in razvoja industrije vsak dan izgine za okoli 600 nogometnih igrišč velika površina zelenja - travnikov, gozdov, mokrišč, kmetijskih zemljišč, je pokazala analiza britanskega medija Guardian in partnerjev.

Medij je analiziral satelitske posnetke Velike Britanije in celinske Evrope za zadnjih pet let. Hitrost in obseg izginjanja zelenih zemljišč, ki jih nadomeščajo sivi beton, asfaltne ceste, luksuzna igrišča za golf in stanovanjski kompleksi, sta skrb vzbujajoča.

Na podoben način okoljski znanstveniki že več let merijo izgubo amazonskega deževnega gozda, obseg izgubljenih zelenih površin v Evropi pa do zdaj še ni bil analiziran na ta način.

Med letoma 2018 in 2023 je v Evropi izginila za približno Ciper velika površina zelenja. Najpogosteje človeška roka nove projekte začenja na nedotaknjenih naravnih območjih, precej redko pa gradi na kmetijskih površinah.

"Zemljišča, izgubljena zaradi razvoja, so eden glavnih dejavnikov izgube divjine in upada biotske raznovrstnosti. Vendar pa izgubljamo tudi obdelovalna zemljišča in produktivna zemljišča," je rezultate komentiral profesor, ki se ukvarja z divjino na univerzi v Leedsu, Steve Carver.

Najpogostejši razvojni projekti, ki so predstavljali četrtino vseh primerov, so bili namenjeni stanovanjem in cestam. Vendar pa se narava in kmetijska zemljišča uničujejo tudi zaradi luksuza za bogate, turizma, potrošništva in industrije.

Ko ima denar prednost pred varstvom narave

Na portugalski obali južno od Lizbone je bilo zaradi gradnje luksuznega letovišča in igrišča za golf izgubljenih okoli 300 hektarjev zelenih površin. Nepremičnine tam se bodo prodajale za okoli 5,6 milijona evrov, igrišče za golf pa naj bi v dnevu porabilo 800.000 litrov vode. Letovišče v oglasih obljublja "preprosto razkošje evropskega življenja na zadnji nedotaknjeni atlantski obali v južni Evropi", poroča Guardian.

Projekt se med drugim gradi na zemljišču Natura 2000, ki naj bi bilo zaščiteno v skladu s predpisi EU. Na njih se lahko gradi samo, če nad varovanjem narave prevlada javni interes. Portugalske oblasti so gradnjo odobrile na podlagi gospodarske koristi.

"Samo dejstvo, da iz projekta izhajajo gospodarske koristi ali nekakšen gospodarski razvoj, še ne pomeni, da gre za prevladujoč javni interes," ob tem opozarja odvetnik nevladne okoljske organizacije ClientEarth Ioannis Agapakis.

Zaščiten zaliv postal velika betonska zaplata

Gradnja je uničila tudi ključno postajališče za ptice selivke v turškem mokrišču Çaltılıdere, ki je bil dom flamingov, pelikanov, kormoranov, orad in brancinov. Služil je tudi kot pomembno območje ogljika in naravna zaščita pred poplavami. Morski zaliv je zdaj prekrit z velikim sivim betonskim blokom.

Industrijska zadruga Yatek, ki razvija projekt marine, pravi, da bo to območju prineslo ogromno gospodarsko rast in na tisoče delovnih mest. "Najbogatejši ljudje v Turčiji in na svetu bodo sem pripeljali svoje velike jahte in jih popravili ali dali zgraditi," je pred leti povedal direktor.

Turčija, največja država v Guardianovi analizi, se je uvrstila na najvišje mesto po količini izgubljenih zelenih površin med letoma 2018 in 2023. Gradila je na 1.860 kvadratnih kilometrih naravnih in kmetijskih zemljišč, kar predstavlja več kot petino celotne izgube v Evropi.

Vendar pa se razvoj dogaja po vsej Evropi. V Nemčiji so v bližini Berlina posekali pol milijona dreves za izgradnjo Tesline gigatovarne. V gorovju Vermio v Grčiji in Makedoniji, kjer naj bi bilo območje brez cest, gradijo veliko vetrno elektrarno.

Analiza Guardiana je skupaj zajela 30 držav, kar predstavlja 96 odstotkov površine 39 držav Evropske agencije za okolje. Vse pregledane države izgubljajo naravna in kmetijska območja, vendar se nekatere od njih odrežejo slabše kot druge.