Prvi krog parlamentarnih volitev v Franciji (Foto: PROFIMEDIA)
V Franciji je potekal prvi krog parlamentarnih volitev, ki jih je po katastrofalnem rezultatu na nedavnih evropskih volitvah po mnenju številnih analitikov nadvse prenagljeno sklical predsednik Emmanuel Macron. Analitiki so se skorajda zedinili, da so to najpomembnejše volitve v Evropi v zadnjih nekaj desetletjih. Napovedi javnomnenjskih anket se uresničujejo, Francija lahko prvič po obdobju nacizma preide pod nadzor skrajno desne vlade. Kar pa ne bo imelo posledic le za Francijo, pač pa celotno Evropo.
Francija je na pragu velikih sprememb. Francozi so glasovali v prvem krogu predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po fiasku, ki sta ga njegova stranka Preporod (fr. Renaissance) ter koalicijsko zavezništvo Skupaj (fr. Ensemble) dosegla na nedavnih evropskih volitvah.
Izidi predčasno sklicanih volitev se kažejo kot ena najbolj tveganih potez kakšnega evropskega voditelja, ki ne bodo vplivali le na Francijo, pač pa na celotno Evropo.
Macrona prehitevata desnica in levica
Prepričljivo je v prvem krogu zmagala skrajna desnica s stranko Nacionalni zbor (fr. Rassemblement National oz. RN) na čelu, ki je z zgodovinsko 31,37-odstotno podporo slavila tudi na evropskih volitvah 9. junija letos.
Macronovo (trenutno še vladajočo) sredinsko in proevropsko koalicijo pa je prehitelo še eno zavezništvo, tj. nedavno in v naglici sestavljena Nova ljudska fronta (fr. Nouveau Front populaire oz. NFP), v katero so se na začetku tega meseca združile skrajne leve in zelene stranke.
A če se napovedi analitikov uresničijo, bi Francija lahko dobila prvo skrajno desno vlado po nacistični okupaciji med drugo svetovno vojno, piše tiskovna agencija Reuters. In prvi izidi volitev kažejo, da v to smer tudi gre. Skrajno deni Nacionalni zbor je zmagal, vprašanje, ali si bodo uspeli zagotoviti 289 sedežev, potrebnih za absolutno večino v sicer 577-članskem parlamentu, pa ostaja odprto do drugega kroga, ki bo 7. julija.
Volilna udeležba je bila do 17. ure 59,39-odstotna, kar je največ po letu 1986. Leta 2022 je bila ob istem času udeležba 39,4-odstotna.
28-letni Jordan Bardella, kandidat Nacionalnega zbora za premierja, in Marin le Pen, vodja Nacionalnega zbora. (Foto: PROFIMEDIA)
Kako se bodo premešale politične karte?
Na francoskih parlamentarnih volitvah se za sedeže v nacionalnem zboru potegujejo štirje veliki politični bloki z zelo različnimi usmeritvami. Skrajno desni Nacionalni zbor Marine le Pen, ki bo po napovedih osvojil največ sedežev, je izrazito evroskeptično in protipriseljensko usmerjen.
Kandidat za premierja iz vrst te stranke Jordan Bardella je nedavno dejal, da bo Francija v primeru zmage RN na volitvah še naprej podpirala Ukrajino, vendar v to državo ne bo pošiljala raket dolgega dosega ali svojih vojakov.
Trenutno ima RN le 88 sedežev, a je le Pen po poročanju Reutersa že v sredo napovedala, da bodo osvojili absolutno večino. Javnomnenjske raziskave, ki jih je treba sicer jemati z rezervo, napovedujejo, da bi si skupaj z zavezniki lahko priboril od 220 do 260 sedežev, kar predstavlja rekordno povečanje zastopanosti v parlamentu.
Če se bo njen 28-letni varovanec Bardella res povzpel na premierski stolček, pa se francoski diplomaciji obetajo turbulentni časi, saj se bosta predsednik vlade in predsednik države, ki bosta prihajala iz nasprotnih političnih polov, borila za pravico govoriti v imenu francoskega naroda.
Za sedeže v parlamentu se potegujejo tudi desnosredinski Republikanci (ft. Les Républicains), ki zagovarjajo predvsem podporo gospodarstvu, a so se kot stranka v zadnjem desetletju izrazito skrčili. Trenutno imajo v nacionalnem zboru 61 sedežev, vodja stranke Éric Ciotti pa je s skrajno desnico že sklenil dogovor, da jih bo podprl.
Vodja Nove ljudske fronte Jean-Luc Melenchon (Foto: PROFIMEDIA)
Nedavno oblikovana platforma NFP, ki vključuje široko paleto strank od zmerne leve sredine do trde levice, trenutno v parlamentu zaseda 149 sedežev, vodi pa jo eden od Macronovih najbolj zagrizenih nasprotnikov Jean-Luc Melenchon.
Med drugim podpira razveljavitev reforme priseljevanja in sporne pokojninske reforme, ki je v minulem letu sprožila val protestov na francoskih ulicah. Zavzemajo pa se tudi za davek na premoženje in dvig minimalne plače ter “takojšnje priznanje palestinske države” in zaustavitev “umazane podpore francoske vlade” vladi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.
Blagoslov in prekletstvo Macronovih liberalcev
Macronovo liberalno, sredinsko in proevropsko zavezništvo Skupaj, ki ima v parlamentu trenutno 250 sedežev, si prizadeva za večjo konkurenčnost francoskega gospodarstva in delovne sile, podpira francosko članstvo v Natu in odločno podpira boj Ukrajine proti ruski agresiji.
Čeprav Macronova koalicija glede na javnomnenjske analize po vsej državi dosega tretje mesto, še vedno upa, da je volilci danes, že v prvem krogu, ne bodo povsem odpisali.
Visoka volilna udeležba bi lahko pomenila, da se bodo v drugi krog parlamentarnih volitev v največ 170 volilnih okrajih uvrstili trije kandidati, piše Politico. To je hkrati blagoslov in prekletstvo za Macronove liberalce, saj se bodo morali tretjeuvrščeni kandidati v trobojih, v katerih bo skoraj gotovo prevladovala skrajna desnica, soočiti s pritiskom, da se umaknejo in se združijo z drugim najbolje uvrščenim.
Tako bi si povečali možnost, da premagajo skrajno-desnega kandidata Nacionalnega shoda, še pojasnjuje bruseljski portal.
Francoski predsednik v nagovoru na večer evropskih volitev, v katerem je razpustil parlament (Foto: PROFIMEDIA)
Kako deluje francoski volilni sistem?
Francozi ne volijo po proporcionalnemu sistemu, temveč na podlagi zapletenega dvokrožnega glasovanja v 577 volilnih okrožjih, v vsakem okrožju pa je v nacionalno skupščino v Parizu izvoljen en poslanec. Če kandidat v prvem krogu parlamentarnih volitev prejme več kot 50 odstotkov glasov, je avtomatično izvoljen, a se to zgodi zelo redko, pojasnjuje Deutsche Welle. Če v prvem krogu noben kandidat ne prejme 50-odstotne podpore, se v drugi krog uvrstita prva dva kandidata ter vsi preostali kandidati, ki so prejeli vsaj 12,5 odstotka glasov registriranih volilcev v okrožju.
Drugi, odločilni krog volitev bo tokrat prihodnjo nedeljo, 7. julija. Poslanski stolček si izbori tisti, ki je v drugem krogu dobil največ glasov.
Da bi si olajšale uvrstitev v drugi krog, se sorodne stranke običajno povežejo v zavezništva in se dogovorijo, da ne bodo kandidirale druga proti drugi. Pri tem pa je pomembna še volilna udeležba, saj morajo za uvrstitev v drugi krog glasovanja preseči 12,5-odstotni volilni prag.
Prizor iz francoskega volišča (Foto: PROFIMEDIA)
Volitve sicer niso namenjene zamenjavi aktualnega predsednika Macrona, katerega drugi in zadnji mandat traja do leta 2027, bo pa moral 46-letni Macron iz tiste stranke, ki bo imela večino, izbrati predsednika vlade. Če bo zmagalo skrajno desno ali levo zavezništvo, bo Macron kot predsednik prisiljen v “kohabitacijo”.
Zakaj bi Francija morala skrbeti vso Evropo?
Francija je imela v svoji povojni zgodovini tri obdobja kohabitacije, ko sta predsednik in vlada pripadala nasprotnim političnim taborom, vendar v nobenem od teh obdobij na vrhu države niso tekmovali tako radikalno različni svetovni nazori, kot se nakazuje zdaj, piše Reuters.
Zadnje obdobje kohabitacije je bilo pred več kot 20 leti, ko je bil socialist Lionel Jospin premier pod desnosredinskim predsednikom Jacquesom Chiracom. Pred tem je socialistični predsednik Francois Mitterrand še dvakrat sodeloval z desnosredinskim premierjem.
Premierski kandidat skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN) Bardella je že nakazal, da bo Macrona izzval pri številnih globalnih vprašanjih. Francija bi se tako lahko iz enega ključnih stebrov Evropske unije prelevila v njen trn v peti – zahteve po znižanju francoskega prispevka v evropski proračun, spopadi z Brusljem za mesta v Evropski komisiji ter zavračanje pozivov k večji enotnosti EU in odločnosti na obrambnem področju so le nekateri vidiki, ki skrbijo politične analitike.
Zmaga skrajno-desnega RN bi v to jedrsko oboroženo stalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, ki ima pomembno vlogo pri globalni varnosti vse od severnega Atlantika pa do Pacifika, prinesla veliko negotovosti.
Macronovo razpustitev parlamenta so mnogi označili kot nepremišljeno in neodgovorno potezo, ki bo imela resne posledice (Foto: PROFIMEDIA)
Veliko skrbi volitve povzročajo tudi trgovcem na svetovnih finančnih trgih, saj se bojijo, da bodo nove politične napetosti zamajale Francijo, ki je tudi sedma največja gospodarska sila na svetu ter povzročile nov izbruh nestabilnosti v samem osrčju evroobmočja. Že prvi dan po volitvah v Evropski parlament so namreč evropske borze začele v rdečem, evro pa je padel na najnižjo vrednost zadnjega meseca.
Kot piše bruseljski Politico, so tako francoske parlamentarne volitve najpomembnejše volitve v Evropi v zadnjih nekaj desetletjih. Odločitev francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki so jo mnogi politični komentatorji označili predvsem kot “nepremišljeno” in “neodgovorno”, pa bo za seboj potegnila globalne, strateške in finančne posledice.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje