Menu Item
V Caracasu je Nicolas Maduro še tretjič prisegel kot venezuelski predsednik. Inavguracijo spremljajo obsodbe nekaterih držav, ki Madura zaradi domnevnih volilnih nepravilnosti ne priznavajo kot predsednika. ZDA so za informacije, ki bi privedle do njegove aretacije, razpisale visoko denarno nagrado, Velika Britanija pa je proti 15 visokim uradnikom uvedla sankcije.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je danes prisegel za tretji šestletni mandat kljub nasprotovanju opozicije, ki oporeka njegovi zmagi na predsedniških volitvah julija lani. “Prisegam (…), da bo ta novi predsedniški mandat mandat miru, blaginje in nove demokracije,” je dejal pred predsednikom skupščine Jorgejem Rodriguezom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dan pred inavguracijo Madura je v venezuelski prestolnici na tisoče ljudi protestiralo proti njegovemu novemu mandatu na čelu države. Oblasti naj bi pri tem za kratek čas pridržale opozicijsko voditeljico Mario Corina Machado, ki se je pojavila na shodu, so sporočili iz kroga voditeljice. Vlada je pridržanje Machado sicer zanikala, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nasprotniki vlade so v luči Madurove zaprisege v minulih dneh poročali o novem valu represije, vključno z aretacijami, med njimi tudi opozicijskega politika Enriqueja Marqueza.
Zadnje poteze oblasti v Caracasu so naletele na kritike več tujih voditeljev. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes pozvala, da je treba “Venezuelo vrniti ljudem”. Maduro bi se moral soočiti z roko pravice, ne pa dati nelegitimne prisege, je zapisala na družbenem omrežju X. Pri Evropski komisiji so poudarili, da EU izraža solidarnost z Venezuelci in podpira miren in vključujoč prenos oblasti v Venezueli. Ob tem je govorka evropske zunanje službe Anita Hipper v Bruslju obsodila “ustrahovanje in nedavna pridržanja predstavnikov opozicije”.
ZDA razpisale denarno nagrado za aretacijo Madura
Prav na dan zaprisege so ZDA razpisale denarno nagrado v višini 25 milijonov dolarjev (24,4 milijona evrov) za informacije, ki bi vodile do Madurove aretacije, poroča BBC. Ob tem so razpisali tudi denarno nagrado za informacije o notranjem ministru Diosdadu Cabellu in obrambnem ministru Vladimiru Padrinu. Ameriško finančno ministrstvo je poleg tega na seznam sankcioniranih dodalo še osem venezuelskih uradnikov. Po navedbah ministrstva ti vodijo ključne gospodarske in varnostne institucije, ki Maduru omogočajo “zatiranje in spodkopavanje demokracije v Venezueli”.
Podobne ukrepe so danes sprejele tudi EU, Združeno kraljestvo in Kanada. London je sankcije uvedel proti 15 posameznikom, povezanim z Madurom. V Londonu so sankcije uvedli proti 15 venezuelskim visokim uradnikom, med katerimi so sodniki, pripadniki varnostnih sil in vojaški uradniki. Po poročanju BBC, so na britanskem zunanjem ministrvu navedli, da so sankcionirane osebe odgovorne za “spodkopavanje demokracije, pravne države in kršitve človekovih pravic”.
Svetu EU je medtem za eno leto podaljšal obstoječe sankcije proti Venezueli, hkrati pa je na novo sankcioniral 15 posameznikov, so sporočili v Bruslju.
Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je v sporočilu obsodila “še eno nesprejemljivo dejanje zatiranja” s strani režima” predsednika Madura, čigar “zmage na volitvah ne priznavamo”, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je že v četrtek Machado in Edmunda Gonzaleza Urrutio, ki je po prepričanju opozicije na volitvah premagal Madura, označil za “borca za svobodo”. Številne države, med njimi tudi ZDA in EU, so priznale Urrutio kot legitimnega predsednika Venezuele.
Udeležba vidnejših tujih voditeljev pred zaprisego ni bila napovedana. Med drugim sta svojo prisotnost napovedala predsednik ruske dume Vjačeslav Volodin in predsednica srbske skupščine Ana Brnabić. Kot smo poročali, se je inavguracije udeležil tudi poslanec Miha Kordiš skupaj z nekdanjima poslancema Levice Violeto Tomić in Primožem Siterjem.
Po spornih volitvah julija lani so v Venezueli izbruhnili protesti, ki so se sprevrgli v spopade s policijo, v katerih je umrlo 28 ljudi, več kot 2.400 pa so jih aretirali. Oblasti so v luči Madurove prisege na ulice Caracasa napotile na tisoče policistov, Venezuela pa je tudi zaprla mejo s Kolumbijo. Guverner venezuelske obmejne zvezne države Tachira, Freddy Barnel, je kot razlog navedel “mednarodno zaroto” z namenom motenja miru, poroča AFP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje