Med iransko vojno v nebo ogromna količina izpustov. Kakšne so lahko posledice?

Vojna ZDA in Izraela proti Iranu povzroča pravo katastrofo za podnebje, kaže analiza inštituta Climate & Community.

Izpusti toplogrednih plinov v tej vojni so tolikšni, kot jih skupaj povzroči 84 držav z najnižjimi izpusti skupaj ali več kot milijon avtomobilov v enem letu.

"Vsak raketni napad pomeni nov prispevek k bolj vročemu in nestabilnemu planetu," je poudaril avtor analize Patrick Bigger.

Kot milijon avtomobilov v enem letu

"Ker je politika administracije Donalda Trumpa, usmerjena v 'energetsko prevlado', so ZDA v dobrem letu njegovega mandata z vojsko posredovale v več državah proizvajalkah nafte – Ekvadorju, Venezueli in Nigeriji," pišejo avtorji študije. Daleč najbolj uničujoč za okolje in podnebje pa je ameriško-izraelski napad na Iran.

Analiza ugotavlja, da so skupni izpusti toplogrednih plinov v zgolj prvih 14 dneh napadov presegli 5 milijonov ton ogljikovega dioksida. Za primerjavo, celotni izpusti Slovenije, ki vključujejo promet, industrijo, kmetijstvo, energetiko in druge vire, so v letu 2023 znašali približno trikrat toliko (14,8 milijona ton ekvivalenta CO2).

5 milijonov ton je toliko emisij, kot jih v enem letu povzroči več kot milijon avtomobilov z motorjem na notranje zgorevanje. Preračun upošteva avtomobil, ki letno prevozi okrog 20.000 kilometrov, porabi od 6 do 9 litrov goriva na 100 kilometrov in pri tem izpusti približno 4,5 tone CO2 na leto.

Največ emisij zaradi uničenja infrastrukture

Največji delež ocenjenih emisij v analizi predstavlja uničenje stavb. ZDA in Izrael trdijo, da so v Iranu bombardirali na tisoče ciljev, Izrael pa je napadel še več sto ciljev v Libanonu. Poročila iz obeh držav kažejo obsežno uničenje infrastrukture.

Po podatkih iranske humanitarne organizacije Rdeči polmesec je bilo v prvih tednih vojne poškodovanih približno 20.000 civilnih objektov. Analiza ocenjuje skupne emisije iz tega sektorja na 2,4 milijona ton ekvivalenta CO2 (tCO₂e).

Drugi največji vir je gorivo, saj ameriški bombniki, ki napadajo Iran, letijo od zelo daleč, tudi iz Anglije. Analiza ocenjuje, da so letala ter podporna plovila in vozila v prvih 14 dneh porabila med 150 in 270 milijoni litrov goriva, kar je povzročilo skupno 529.000 tCO2e emisij.

Temni oblaki in črn dež nad Teheranom

Izrael je v prvih tednih vojne bombardiral štiri velika skladišča goriva okoli iranske prestolnice. Na Teheran je padal črn dež, medtem ko so mesto več dni prekrivali temni oblaki.

Analiza ocenjuje, da je bilo v tem in podobnih napadih na Iran ter povračilnimi napadi pertijske države na sosede v Perzijskem zalivu sežganih med 2,5 in 5,9 milijona sodov nafte, kar je povzročilo približno 1,88 milijona tCO2e emisij.

V prvih 14 dneh naj bi ZDA izgubile štiri letala, Iran pa 28 letal, 21 ladij in približno 300 raketnih izstrelitvenih sistemov. Ogljični odtis uničene vojaške opreme je v analizi ocenjen na 172.000 tCO2e.

Velik delež emisij predstavljajo tudi same bombe, rakete in droni. Analiza upošteva ocene, da sta ZDA in Izrael v prvih dveh tednih zadela več kot 6.000 ciljev v Iranu, Iran pa je izstrelil približno 1.000 raket in 2.000 dronov, poleg tega je bilo uporabljenih še okoli 1.900 prestreznikov. Ob teh podatkih so preračunali, da je strelivo povzročilo približno 55.000 tCO2e emisij.

Skupno sta prva dva tedna vojne povzročila 5.055.016 tCO2e emisij – toliko, kot 84 držav z najnižjimi izpusti skupaj.

Geopolitika, ki temelji na fosilnih gorivih

"Vsak raketni napad pomeni nov prispevek k bolj vročemu in nestabilnemu planetu, pri čemer zaradi tega nihče ni varnejši," je za Guardian dejal Patrick Bigger, vodja raziskav na inštitutu in soavtor analize.

"Vsak požar v rafineriji in vsak napad na tanker je opomnik, da geopolitika, ki temelji na fosilnih gorivih, ni združljiva z življenjsko vzdržnim planetom. Ta vojna ponovno kaže, da je najhitrejši način za poglabljanje podnebne krize to, da interesi fosilnih goriv narekujejo zunanjo politiko," je poudaril.

"Pričakujemo, da bodo emisije hitro naraščale, ko se konflikt nadaljuje, predvsem zaradi hitrosti, s katero so naftni objekti tarča napadov," pa je napovedal glavni avtor študije z Univerze za energijo in naravne vire v Gani Fred Otu-Larbi.

"S podnebnimi posledicami bomo morali živeti vsi. Kakšni so dejanski stroški, nihče zares ne ve, zato so takšne študije ključnega pomena. Tolikšni izpusti so nekaj, česar si res ne moremo privoščiti," je poudaril.

Junija lani so podnebni znanstveniki ocenili, da lahko človeštvo izpusti še približno 130 milijard ton CO2, če želi ohraniti 50-odstotno verjetnost, da segrevanje ne preseže 1,5 °C. Pri trenutnem tempu, ko izpuščamo po 40 milijard tCO2 letno, bo ta proračun izčrpan do leta 2028.

Nova črpališča ali zelena renesansa?

"Zgodovinsko gledano je vsak energetski šok, ki so ga sprožile ZDA, vodil v porast števila novih naftnih in plinskih vrtin, novih LNG-terminalov in nove infrastrukture za fosilna goriva. Ta vojna pomeni tveganje, da bo utrdila še eno generacijo odvisnosti od ogljika," je še opozoril Bigger.

"To ni vojna za varnost. To je vojna za politično ekonomijo fosilnih goriv – in ceno zanjo plačujejo iranski civilisti ter delavski razredi po vsem svetu," je poudaril.

Medtem pa na drugi strani nekateri analitiki ob naraščajočih cenah goriv optimistično pričakujejo, da bi to lahko pospešilo zeleni prehod. Najmanj prizadete bodo ob tej krizi namreč države, ki so manj odvisne od nafte in plina.

"Elektrika, proizvedena iz vetra in sonca, je v veliki meri zaščitena pred nestanovitnostjo cen fosilnih goriv. Ko so naprave enkrat zgrajene, je energijski vir brezplačen," je za Guardian dejal profesor energetike na Univerzi v Oxfordu Jan Rosenow.