Med kandidati za verskega poglavarja muslimanov omenjajo muftija, ki ga dobro poznamo v Sloveniji

Čeprav bo šele oktobra znano, kdo bo novi verski in duhovni poglavar muslimanov na Balkanu in v diaspori, so imena kandidatov, ki se omenjajo kot najresnejši kandidati, zakrožila takoj, ko je Sabor Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini, katere del je tudi Islamska skupnost v Sloveniji, prejšnji mesec razpisal kandidacijski postopek in volitve.

Za omenjeni najvišji verski položaj se lahko po pravilih izbire reis ul uleme potegujejo kandidati, ki imajo najmanj srednješolsko versko izobrazbo, uživajo ugled v islamski skupnosti, v kateri so že najmanj petnajst let nosilci posamezne funkcije, in so stari najmanj 40 let. Posameznika kot kandidata predlaga posamezni volilni odbor, pri čemer mora slednji podati soglasje h kandidaturi.

Oba muftija (muftijstvo je mogoče enačiti s škofijo in muftijo s škofom op.p.), ki se ju po neuradnih, a iz več virov potrjenih informacijah, omenja kot najresnejša kandidata za naslednika trenutnega reis ul uleme Huseina Kavazovića, omenjene pogoje izpolnjujeta. Eden je tuzelski mufti 63 -letni Vahid Fazlović, ki je na tem položaju pred štirinajstimi leti nasledil Kavazovića, medtem ko drugega pozna cela Slovenija.

To je zadnjih pet let sarajevski mufti, 58-letni Nedžad Grabus, ki se je v slovensko zgodovino in zgodovino tukaj živečih muslimanov zapisal kot verski voditelj, ki mu je po več štirih desetletjih prizadevanj uspelo v Ljubljani zgraditi džamijo skupaj z Muslimanskim kulturnim centom. To je prva džamija na slovenskih tleh po tisti v Logu pod Mangartom, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili bošnjaški vojaki v avstro-ogrski vojski in je bila po nekaj letih porušena.

Grabus je bil leta 2006 poslan v Slovenijo prav s ciljem izgradnje džamije. Tukajšnjo islamsko skupnost je vodil do leta 2021, ko je, tri leta pred iztekom mandata, predčasno in za splošno javnost presenetljivo odstopil. Kot je pojasnil takrat, po izgradnji džamije in vzpostavitvi trdnih temeljev za nadaljnjo rast skupnosti, tukaj ni več videl izzivov.

Le nekaj mesecev kasneje ga je reis ul ulema Kavazović imenoval za sarajevskega muftija, medtem ko je bil za ljubljanskega muftijo imenovan Nevzet Porić, dotedanja desna roka Grabusa.

Mufti Grabus sicer velja za vrhunskega intelektualca in odličnega diplomata, ki ima spletena poznanstva po celem svetu. Ves čas svoje kariere muftija tako v Sloveniji kot tudi v Sarajevu, predava na Fakulteti islamskih znanosti in nasploh velja za človeka dialoga.

Grabusa se je kot resnega kandidata za reisa omenjalo tudi ob preteklih volitvah, a se takrat ni odločil za ta korak. Na vprašanje, ali se bo tokrat potegoval za položaj reis ul uleme, Grabus za N1 pravi, da je treba najprej počakati, da stečejo potrebni postopki. "Če me bo kdo predlagal kot kandidata, bom o podaji soglasja razmislil in takrat tudi dal izjavo."

Na aprilski seji je Sabor Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini sicer potrdil odločitev reis ul uleme Kavazovića, da tako Grabusu v Sarajevu kot Poriću v Ljubljani podeli še en petletni mandat muftije. Reis ul ulema je odločitev o ponovnem imenovanju Porića za ljubljanskega muftija in predsednika tukajšnjega Mešihata sprejel na predlog Zbora Islamske skupnosti v Sloveniji.