N1 STUDIO: "Do leta 2050 na svetu do 50 milijonov podnebnih beguncev"

Podnebne spremembe so razlog, da milijoni ljudi po vsem svetu že danes zapuščajo svoje domove. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je v oddaji N1 STUDIO opozorila, da bi se število podnebnih beguncev do leta 2050 lahko povečalo tudi na 50 milijonov.

Podnebne spremembe pomembno vplivajo na življenja ljudi po vsem svetu. Podnebnih beguncev je iz dneva v dan več, je v oddaji N1 STUDIO opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. “Po konservativnih ocenah pričakujemo že do leta 2050 od 30 do 50 milijonov podnebnih beguncev, ki bodo iz različnih razlogov zapuščali svoje domove.”

Novinar in avtor knjige Plan B Boštjan Videmšek je ob tem dejal, da so prebivalci pacifiških otokov že desetletje prisiljeni bežati iz svojih domov zaradi naraščajoče gladine morja, na desetine milijonov ljudi beži iz Bangladeša, Pakistana in Indije, kjer je najprej pustošila suša, nato pa uničujoče poplave, zelo zaskrbljujoče so tudi razmere v Sahelu, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, najbolj vročih in hkrati sušnih območjih, kjer se dogaja tudi 90 odstotkov vseh oboroženih konfliktov.

“Večina teh konfliktov je že pogojena s podnebno krizo in številne, ki bežijo od tam, lahko opredelimo za podnebne begunce.” Kajfež Bogataj je k temu dodala še Sibirijo, kjer se zaradi taljenja permafrosta nekatera mesta pogrezajo v blato in postajajo neprimerna za bivanje.

Videmšek pri poročanju o podnebnih spremembah in z njimi povezanih konfliktih opaža predvsem sušo – sušo, ki povzroča in napaja konflikte. “Že v okoljskem poročilu Združenih narodov iz leta 2006 je bilo zapisano, da se v Sahelu vsako leto posuši 1.500 izvirov pitne vode.

To število narašča silovito. Sahara se vsako leto premakne proti jugu za pet do sedem metrov. To je vojna napoved, ne le lokalna, ampak regionalna in tudi globalna. Problem se širi kot požar.”

Žiga Zaplotnik s fakultete za matematiko in fiziko je poudaril, da je najhujši problem, ki ga lahko občutijo ljudje, vlažna vročina. Človekova telesna temperatura je približno 37 stopinj Celzija. Človeško telo toploto oddaja s konvekcijo, prenosom toplote med kožo in okolico, in znojenjem. Ko je enkrat temperatura okoliškega zraka višja od naše telesne temperature, se lahko hladimo le še z znojenjem.

S tem ko znoj izhlapeva, se naša koža hladi, posledično pa se hladi tudi celo naše telo. A če je ozračje nasičeno z vlago, če je vlažnost 100-odstotna, potem znoj ne more izhlapeti, je opozoril Zaplotnik. Več v intervjuju “Slovenijo čaka veliko več neurij z močnim vetrom in točo”.

Tudi v Sloveniji imamo vse pogostejše suše, je dodala Kajfež Bogataj, včasih so se pojavljale na dvajset let, zdaj pa vsako drugo poletje. “Ta predvidevanja se žal uresničujejo in niso od včeraj,” je povedala klimatologinja in opozorila, da odziv politike zamuja “za desetletja”.

Biolog Davorin Tome, ki spremlja slovenske prostoživeče živali, je ponazoril, kakšne težave imajo zaradi spreminjanja podnebja hermelini, ki živijo tudi v Sloveniji. “Hermelini imajo rjavo obarvano dlako, ki se pozimi obarva belo. Danes snega skorajda ni več, zato so hermelini na rjavi podlagi trave in listja veliko bolj opazni. Ta njihova funkcija prebarvanja čisto izzveni, nima več prave vloge. Plenilci jih lažje opazijo in več polovijo, hkrati pa tudi hermelini težje lovijo svojo hrano, saj se ne morejo skriti.”

Spomnimo, da je danes Mednarodni panel za podnebne spremembe objavil težko pričakovano poročilo, ki je prvič jasno navedlo, da je segrevanje ozračja posledica človeške aktivnosti. Če človeštvo ne bo nemudoma in obsežno omejilo izpustov toplogrednih plinov, bo povprečna globalna temperatura višja za več kot 1,5 stopinje Celzija v naslednjih dvajsetih letih, so sporočili predstavniki IPCC. Ne glede na to, kako zelo bi človeštvo omejilo izpuste toplogrednih plinov, bo meja 1,5 stopinje Celzija presežena okoli leta 2050, so še zapisali v poročilu.

Celotno oddajo lahko pogledate spodaj: