Najresnejše podnebno opozorilo do zdaj: človeštvu grozi katastrofa

Svet 09. Avg. 202110:03 > 15:141 komentar
Delite:
suša
Foto: Mike Hutchings/REUTERS

Najnovejše, težko pričakovano poročilo Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) je prvič jasno navedlo, da je segrevanje ozračja posledica človeške aktivnosti.

Če človeštvo ne bo nemudoma in obsežno omejilo izpustov toplogrednih plinov, bo povprečna globalna temperatura višja za več kot 1,5 stopinje Celzija v naslednjih dvajsetih letih, so sporočili predstavniki IPCC. Ne glede na to, kako zelo bi človeštvo omejilo izpuste toplogrednih plinov, bo meja 1,5 stopinje Celzija presežena okoli leta 2050.

Povišanje povprečne globalne temperature za samo 1,5 stopinje Celzija je pomemben mejnik, cilj, ki so si ga države zadale v pariškem sporazumu (2015). Dokument predvideva, da se povprečna globalna temperatura ne sme povišati za več kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, pri čemer si bodo države prizadevale, da se temperatura ne bo povišala za več kot poldrugo stopinjo Celzija.

Če želimo preprečiti, da se povprečna globalna temperatura segreje za več kot 1,5 stopinje Celzija, bi morali najkasneje do leta 2050 doseči ogljično nevtralnost.

Odgovornost za podnebne spremembe

Uničujoči vplivi človeštva na podnebne spremembe so dejstvo, so po navedbah BBC prav tako sporočili predstavniki IPCC in tako povedali, da je človeštvo odgovorno za spremembe. “Obsodba” o odgovornosti človeštva je bila pričakovana, potem ko je v predhodnem tovrstnem poročilu IPCC leta 2013 zapisal, da je “zelo verjetno”, da so podnebne spremembe posledica človeških dejanj (industrije).

Povprečna globalna temperatura se je v primerjavi s predindustrijsko dobo že povečala za 1,1 stopinje Celzija.

“Ugotovitve novega poročila IPCC so zelo jasne – pravi čas za ukrepanje je zdaj,” so sporočili iz okoljevarstvene organizacije Focus. Čeprav se zelo hitro bližamo mejniku 1,5 stopinje Celzija, je prihodnost družbe še vedno v naših rokah. “Zato moramo številne nedavne naravne katastrofe doma in po svetu razumeti kot trenutek streznitve in se zavezati k ambicioznejšim ukrepom, besede pa že danes spremeniti v dejanja,” so dodali.

“V Sloveniji smo s sprejemanjem ukrepov za preprečevanje in blaženje podnebne krize že na splošno prepočasni in premalo ambiciozni,” pa so sporočili z Greenpeace Slovenija. Za Slovenijo je po njihovem najpomembnejše opuščanje premoga do leta 2030 in usmerjanje investicij v sončno in vetrno energijo.

Nemčija
Foto : Wolfgang Rattay/REUTERS

“To poročilo nas sooča z realnostjo,” je opozorila ena od glavnih avtoric poročila Valerie Masson-Delmotte. “Že desetletja je jasno, da se podnebje Zemlje spreminja, vloga človeškega vpliva na podnebni sistem pa je nesporno ugotovljena,” je dodala.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ocenil, da so znanstveniki prižgali rdeči alarm. “Alarmni zvonci so oglušujoče glasni in dokazi so neovrgljivi: izpusti toplogrednih plinov, ki so posledica kurjenja fosilnih goriv in krčenja gozdov, dušijo naš planet in milijarde ljudi spravljajo v neposredno nevarnost. Globalno segrevanje zadeva vse regije sveta, mnogih sprememb pa ne moremo več preprečiti,” je dejal.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je prepričan, da z ambicioznimi ukrepi ne moremo več odlašati, izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je poudaril, da gre za globalno krizo, ki zahteva skupno ukrepanje. Človeštvo ne more več odlašati z ambicioznim podnebnim ukrepanjem, je poudaril Blinken. “Ta trenutek zahteva, da svetovni voditelji, zasebni sektor in posamezniki nemudoma stopijo skupaj in storijo vse, kar je treba, za zaščito planeta,” je poudaril v izjavi. “Z ambicioznim podnebnim ukrepanjem ne moremo več odlašati,” je dodal.

Še vedno je čas, da preprečimo podnebnim spremembam, da uidejo izpod nadzora. “A le, če nemudoma ravnamo odločno in če delujemo vsi skupaj,” je dejal Frans Timmermans. Spomnil je, da si je EU že zadala cilj ničelnih neto izpustov toplogrednih plinov do leta 2050. “A to je globalna kriza,” je poudaril in pozval k temu, naj bo podnebna konferenca COP26 trenutek, ko bo svet rekel: dovolj je.

Nemška okoljska ministrica Svenja Schulze je poudarila, da je planet v smrtni nevarnosti, skupaj s svojimi prebivalci. “Poročilo Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) nam znova kaže, da se čas, da rešimo planet, kot ga poznamo, izteka,” je dejala. Zaščita planeta je po njenem nujna za preživetje, zato mora svet trenutno desetletje narediti za desetletje zaščite podnebja.

Društvo Focus: Čas za ukrepanje zdaj

Ugotovitve novega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe so zelo jasne – pravi čas za ukrepanje je zdaj, je danes objavljeno poročilo komentiral Taj Zavodnik iz društva za sonaraven razvoj Focus. Številne nedavne naravne katastrofe tako doma kot po svetu je po njegovem treba razumeti kot streznitveni trenutek. A po ugotovitvah poročila je prihodnost naše družbe še vedno v naših rokah, je ocenil. “Mnogih sprememb, ki so posledica globalnega segrevanja, ne moremo več preprečiti, mnoge pa lahko ustavimo ali vsaj upočasnimo z znižanjem emisij toplogrednih plinov. Tudi to je eno izmed pomembnih sporočil znanstvenikov pred novembrskim COP26,” je zapisal.

Kot je opozoril, poročilo kaže tudi, da se Slovenija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, zato so napovedane spremembe za Slovenijo še toliko bolj zaskrbljujoče. Učinke podnebnih sprememb je tako že mogoče zaznati v rekordno toplih letih, vse pogostejših vročinskih valovih, sušah, poplavah in neurjih. Posebej na udaru sta kmetijstvo in s tem povezana dostopnost in kakovost hrane ter zdravje ljudi. “Že danes je zaznana večja smrtnost med starejšimi zaradi vročinskih valov, velikim zdravstvenim tveganjem pa so izpostavljeni tudi delavci. Z vse večjo intenzivnostjo ekstremnih vremenskih dogodkov in segrevanjem ozračja bodo posledice v naslednjih letih vse hujše, ranljive skupine in prebivalci na splošno pa bomo izpostavljeni vse več tveganjem,” je opozoril.

“Še desetletje časa”

Da ima svet le še desetletje časa, da opusti fosilna goriva, na katerih je svoj razvoj gradil več stoletij, je opozorila francoska okoljska ministrica Barbara Pompili. “Izziv je ogromen,” je dodala.

“Današnje poročilo IPCC je, upajmo, budnica za svet, da nemudoma ukrepa, preden se novembra srečamo v Glasgowu na odločilnem vrhu COP26. Jasno je, da bo prihodnje desetletje odločilno za zagotovitev prihodnosti našega planeta,” je dejal britanski premier Boris Johnson.

Mlada podnebna aktivistka Greta Thunberg je poudarila, da poročilo predstavlja povzetek stanja planeta. “Ne pove nam, kaj storiti. Na nas je, da smo pogumni in sprejemamo odločitve, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, predstavljenih v teh poročilih. Še vedno se lahko izognemo najhujšim posledicam, a ne, če bomo nadaljevali kot danes, in ne brez tega, da krizo obravnavamo kot krizo,” je navedla.

Če bi človeštvo drastično zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov v naslednjem desetletju, se bo povprečna globalna temperatura predvidoma povišala za 1,5 stopinje Celzija do leta 2040 in najverjetneje za 1,6 stopinje Celzija do leta 2060, preden se bo stabilizirala.

Če izpustov ne bomo občutno zmanjšali in bodo države nadaljevale dosedanje ravnanje, bi povprečna globalna temperatura lahko narasla za dve stopinji Celzija do leta 2060 oziroma za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja.

Zvišanje temperature za 1,5 stopinje Celzija bo pomenilo hujše vročinske valove ter daljša topla obdobja. Če se temperatura dvigne za dve stopinji Celzija, bo vročina večkrat dosegla kritično stopnjo tolerance v kmetijstvu in zdravju.

požar na Eviji
Foto : Nikolas Economou/REUTERS

Posledice že vidne

Zadnje obsežno poročilo o globalnem segrevanju ozračja je IPCC izdal leta 2013. Povprečna globalna temperatura je od takrat le še naraščala, posledice globalnega segrevanja ozračja pa se odražajo v hitrejšem taljenju ledenikov, močnejših orkanih, požarih in neobičajno obsežnih deževjih, ki so, spomnimo, letos poleti zajela predele Kitajske, Pakistana, Omana in, med drugim, osrednje Evrope.

Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) je od ustanovitve leta 1988 izdal pet poročil o podnebnih spremembah, njihovih posledicah in načinih spopadanja s problemom podnebnih sprememb. IPCC sestavlja 195 predstavnikov držav, poročila pa so osnovana na ugotovitvah znanstvenikov. Sklepi IPCC bodo pri snovanju zavez služili odločevalcem, ki se bodo med 31. oktobrom in 12. novembrom letos zbrali v Glasgowu na konferenci ZN o podnebnih spremembah (COP26).

Komentari

Vaš komentar